Z izzivi, ki jih prinaša narava delniških trgov, postopnega dviga obrestnih mer, negotovosti glede sprejetja davčne reforme v ZDA in politične slike v EU, vlagatelji iščejo priložnosti tudi v ne tako tradicionalnih naložbenih razredih, kot so alternativne naložbe.
Pomen ustrezne razpršitve pride do izraza med finančno krizo
Velika večina vlagateljev je pozornih na ustrezno razpršenost portfelja, le malo pa je takih, ki se temu ustrezno posvetijo in prilajajo strukturo. Dodajanje različnih naložbenih razredov v portfelj pomaga zaščititi portfelj in znižati tveganje. Posledično se lahko portfelj na tak način zavaruje pred hudimi padci. Alternativne naložbe ne spadajo med tradicionalne naložbene razrede, a lahko ravno zaradi tega ohranjajo vrednost tudi takrat, ko ostali naložbeni razredi beležijo negativne donose.
Pravilna razpršitev pride do izraza predvsem v negotovih časih.
Finančni trgi so izpostavljeni visokim nihajem. Finančna kriza, ki je nastopila leta 2008, je še bolj izpostavila prednosti alternativnih naložb. Med tem ko je večina investitorjev beležila izredno hude padce, so bili vlagatelji v tovrstnih naložbenih razredih nagrajeni s pozitivnimi donosi. Portfelj Harvardske univerze je na primer leta 2007 ustvaril kar 8,6% rast.
Najbolj razširjene alternativne naložbe so skladi zasebnega kapitala, hedge sklade, nepremičninski projekti, plemenite kovine, redki kovanci itd. V ta naložbeni razred spadajo tudi naložbe, namenjene pridobivanju energije iz obnovljivih virov. Ta naložbeni razred je namreč še manj koreliran z dogajanjem na delniških trgih, poleg tega pa lahko zagotavlja stabilne donose, ne glede na to, v katerem delu gospodarskega cikla se nahajamo. Govorimo seveda o direktnih naložbah v razvoj kapacitet in ne o nakupu delnic teh podjetij. Prednost tovrstnih naložb je v stabilnih donosih, slabost pa v nizki likvidnosti.
Solarna energija je najhitreje rastoča energetska panoga
Ni skrivnost, da svetovno povpraševanje po energiji narašča in bo naraščalo tudi v prihodnje. Do leta 2040 bodo potrebe po energiji narasle za 58 odstotkov. Za to bo potrebnih še veliko fosilnih goriv. A ne bodo le fosilna goriva tista, ki bodo od tega trenda imela korist. Povpraševanje po "zeleni energiji" beleži eksplozivno rast in od tega že imajo in bodo imeli tudi v prihodnje največjo finančno korist vlagatelji, ki prispevajo k razvoju obnovljivih virov energije. In glede na zadnje podatke, teh ni malo. Investicije v razvoj obnovljivih virov energije so v letu 2016 že peto leto zapored presegle višino investicij v razvoj energije iz fosilnih virov.
Do leta 2040 bodo potrebe po energiji narasle za 58 odstotkov.
Z vedno hitrejšim razvojem sektorja bodo posledično bolj nagrajeni tudi investitorji, ki ta razvoj omogočajo. Pa so tovrstne naložbe dobre za vlagatelje? V preteklosti niso bile. A v zadnjem desetletju so cene alternativne energije močno upadle, zanimanje vlagateljev pa krepko povečalo. V kombinaciji z razvojem tehnologije lahko vlagatelji računajo na stabilne donose.
Seveda velja opozorilo, da v kolikor investirate v tovrstne naložbe, ne vsega staviti na enega konja. Dobro raziščite trg in izdajatelja. V kolikor izdajatelj skrbi za več podobnih projektov, je to iz vidika razpršitve še bolje. In tudi opozorilo, donosi naj ne bodo ključni dejavnik pri vaši odločitvi, saj so tovrstne naložbe v namenjene predvsem znižanju tveganja vašega portfelja. A na določeno nagrado za nižjo likvidnost lahko računate.
