Private equity s skoraj 1.000 milijard dolarjev prostih sredstev

Private equity s skoraj 1.000 milijard dolarjev prostih sredstev

Vsi, ki investiramo v sklade zasebnega kapitala, to delamo v pričakovanju, da se bodo ta sredstva oplemenitila. Toda ta trenutek imajo skladi zbranih in še neivestiranih kar 963 milijard dolarjev. 

Podatek, da imajo skladi toliko neivestiranega denarja in da višina tega še naprej narašča, je rahlo zaskrbljujoč. Seveda ni nič narobe, če imajo upravljavci del sredstev v denarnih rezervah, ki so namenjena lovljenju ugodnih nakupnih priložnosti. A zaradi take višine prostih sredstev se v glavah vlagateljev poraja vprašanje, če ni morda bolj ugodno držati sredstva na računu. 

Višina prostih denarnih sredstev je odvisna od količine zbranih ter od količine investiranih sredstev. Vlagatelji v tem trenutku vedno več investirajo v sklade zasebnega kapitala, saj računajo na donose, višje od tistih, ki jih lahko dosežejo na standardnih borznih trgih. Upravljavci pa vse težje najdejo zanimive in donosne priložnosti, saj vrednotenja niso več tako nizka, kot pred leti.

Tudi za najbolj izkušenega vlagatelja je ta trenutek težko vlagati. Delniški trgi so že nekaj časa v naraščujočem trendu in vrednosti borznih indeksov dosegajo rekorde. Vse skupaj spremlja občutek negotovosti zaradi obrestnih mer v ZDA in napete geopolitične situacije, kar bi lahko privedlo do obrata trenda. 

Nekateri vlagatelji vsekakor mislijo, da taka višina neivestiranega denarja za trg ni dobra. Vlagatelji plačujejo upravljavce, da dosegajo donose, ki presegajo povprečje, sredstva pa se držijo na računu. 

Konec leta 2016 je višina zbranih sredstev v skladih zasebnega kapitala dosegla 2.580 milijard dolarjev, kar pomeni da je približno tretjina sredstev ostala na bančnih računih. Zato se številnim vlagateljem ne zdi smiselno plačevati 2 odstotka upravljavske provizije letno in temu primerno so se prilagodili tudi mnogi upravljavci. Tako so začeli spreminjati stroškovno politiko ter zaračunavati provizijo le za tisti del sredstev, ki je investiran v razvoj podjetij. 

Je pa podatek o višini prostih sredstev pravzaprav pozitiven, saj je veliko bolje, da se sredstva držijo na računu v čakanju dobrih priložnosti, namesto da bi se investirala v potencialno bolj tvegane projekte. 

V primeru vprašanj pišite na mateja.cimerman@vzajemci.com.

Priporoči članek prijatelju