Drugo mnenje: Kako zavarovati naložbeni portfelj?

Drugo mnenje: Kako zavarovati naložbeni portfelj?

Glede na to, da so vrednosti borznih indeksov blizu najvišjim ravnem v zgodovini, razmišljam o tem, kako bi si zavaroval naložbeni portfelj. Kako naj se tega lotim?

Odgovarja Myhajlo Todurov, miha.todurov@vzajemci.com.

Načeloma imamo vsi radi presenečenja, eni bolj, drugi manj. A ko pride do investiranja, je zadnje, kar bi si želeli, da nas preseneti korekcija ali kriza. Če se na to ne pripravimo, lahko utrpimo škodo, na popravilo katere bomo morali čakati kar nekaj let.

Ni dvoma, da je dogajanje na trgih v zadnjem času ugodno za vlagatelje, zato je vprašanje, do kam lahko gremo, povsem na mestu. Še primernejše pa je vprašanje: Kako lahko zavarujem svoj naložbeni portfelj, še preden se trgi 'streznijo'?

Prva stvar, katere ne smemo pozabiti, je spoznanje da se nahajamo v taki fazi bikovega trga, ko logično razmišljanje več nima velikega pomena. Obnašanje je podobno tistemu pri športnikih, ko so po nekaj uspešnih potezah prepričani, da jim nič več ne more spodleteti. Kot na primer pri košarkarjih, ko po dveh zaporednih zadetih trojkah začnejo delati neumnosti. Podobno obnašanje je značilno tudi za svet investiranja. Povedano z drugimi besedami, po nekaj naključnih uspešnih potezah menimo, da smo nepremagljivi in storimo neumnost. Logika takrat več ni pomembna, saj smo prepričani, da ne moremo izgubiti in da je vse, kar bomo storili, najboljša možna poteza. Takšno obnašanje je trenutno najbolj izrazito na trgu kriptovalut, a ga je opaziti tudi na splošnem trgu.

Zakaj so izgube sploh pomembne, če trg vedno nadoknadi izgubljeno? Pomembno je razumeti, kako izgube vplivajo na naložbeni portfelj.

Tabela: Potrebna rast za nadoknadek izgube

Izguba Potrebna rast
10% 11%
20% 25%
30% 42%
40% 67%
50% 100%

Zadnje, kar si želite, je to, da se ujamete v spiralo padcev v prepričanju, da bodo trgi z naslednjim dnem res začeli rasti. Zato je bolj smiselno zavarovati portfelje in zamuditi del rasti, kot pa obžalovati padce.

Uporabite pravo razpršitev

Pravilo, da ne smemo nositi vseh jajc v eni košari oz. da moramo razpršiti portfelj, je znano vsem. Verjetno si mislite, da če imate v lasti večje število delnic iz različnih trgov in portfelju dodate nekaj obveznic, da ste naredili vse, kar lahko. A to preprosto ni dovolj, da bi ustrezno zavarovali svoj portfelj, saj gre za vrednostne papirje z isto vrsto tveganja. Spomnimo se zadnje krize - ko je prišlo do padcev v ZDA, smo padce doživeli po celem svetu, ne glede na sektor ali regijo, kateri smo bili izpostavljeni. Razlog za to gre iskati v tem, da gre za isto vrsto tveganja. Zato morate gledati tudi na razpršitev tveganja.

Do razpršitve tveganja pridemo tako, da v portfelj dodamo različne vrste naložb z različnimi vrstami tveganja na tak način, da nas padec na borzah ne prizadene. Gledati moramo predvsem na to, da imajo te naložbe čim nižjo stopnjo korelacije z borznimi trgi.

Pristop absolutnega donosa

Tovrsten pristop je namenjen znižanju "presenečenj" in posledično tudi skrbi. Če vse skupaj poenostavimo, absolutni donos sestavljata dve osnovni stvari - obresti in tržna rast vrednosti. Vzemimo za primer nepremičnino, katero oddajamo v najem, ter pomislite na katero vrsto donosa imamo večji vpliv. Najemnina oz. obresti so tisti del donosa, katerega lahko do določene mere nadziramo sami. Tržna vrednost nepremičnine pa je tisti del donosa, ki je odvisen od dogajanja na trgu. Poskusite v portfelj dodati več realnih naložb, ki izplačujejo obresti in si na tak način zagotovite določen donos. Če je vaš cilj 7 odstotkov letnega donosa in na račun obresti prejmete 5%, potem mora vrednost naložb zrasti le še za 2%.

Pristop previdnega vlagatelja

Ta pristop je še najbolj enostaven in se lahko tega lotite takoj. Gre za neke vrste preventiven ukrep, katerega se številni vlagatelji poslužujejo že več kot 100 let. Pravilo pravi, da lahko delež naložb, ki mora biti izpostavljen borznim trgom, izračunamo tako, da od 100 odštejemo leta in pridemo do deleža portfelja v odstotkih, katerega lahko izpostavimo borznim trgom. Primer: stari ste 55 let in je vaš portfelj visok 60 tisoč evrov. V kolikor pride do 15 odstotne korekcije, izgubite 'le' 9 tisoč evrov. A če sledite temu pravilu, bi morali v delnicah in obveznicah imeti dobrih 22 tisoč evrov, kar pomeni, da je vložek, izpostavljen korekciji, veliko nižji.

Vprašanja s področja naložb, bančništva ali zavarovalništva lahko pošljete na elektronski naslov svetkapitala@vzajemci.com. Odgovor strokovnjakov Vzajemci Skupine boste prejeli v treh delovnih dneh preko elektronske pošte.

Priporoči članek prijatelju