Stanje na trgih se v zadnjih tednih ni bistveno spremenilo, z izjemo krepitve evra proti dolarju, ki je posledica boljših makroekonomskih podatkov v EU ter dejstva, da vlagatelji izjavam vodilnih na čelu pomemnejših centralnih bank, ne verjamejo več. A ključno vprašanje ostaja, če so trgi že precenjeni oz. ali lahko vlagatelji še izkoristijo pozitivni trend?
Glede na makroekonomske podatke ter zadnje objavljene rezultate podjetij težko govorimo o precenjenosti trgov. Lahko bi edino rekli, da so evropski trgi v tem trenutku bolj privlačni od ameriških. Podobnega mnenja so, kot kažejo zadnji podatki, tudi tuji vlagatelji ter analitiki. Neto prilivi v evropske delniške sklade so po poročanju EPFR letos dosegli že skoraj 20 milijard evrov. V primerjavi z lanskim letom, ko so vlagatelji iz evropskih delniških skladov skupaj izplačali za približno 100 milijard evrov, je to odličen podatek. Ameriški delniški skladi so na drugi strani samo od začetka junija zabeležili za približno 15 milijard evrov neto odlivov. To sicer ni veliko, a kaže na obrat trenda v prepričanju vlagateljev.
Podobnega mnenja je tudi Luka Guštin, predsednik Naložbenega odbora Vzajemci Skupine, ki je dejal, da trgi "kljub (nominalno) rekordnim vrednostim, niso tako zelo precenjeni, kot se zdi na prvi pogled. Upoštevati je potrebno več dejavnikov (dobički v primerjavi s tržno kapitalizacijo, inflacija, višina obrestnih mer, davki…)". Strinja se z njim tudi Damjan Kovačič, upravljavec premoženja iz družbe KBM Infond. "Med svetovnimi delniškimi trgi so glede na vrednotenja objektivno najdražje ameriške delnice, vendar pa povišana vrednotenja še ne pomenijo, da so delnice že špekulativno prenapihnjene in da lahko v kratkem pričakujemo zlom osemletnega bikovskega trenda rasti. Od zadnje finančne krize lahko namreč skoraj dve tretjini rasti ameriških delnic pripišemo rasti dobičkom, tretjina je posledica višjih vrednotenj, manj kot pet odstotkov rasti pa izhaja iz odkupov lastnih delnic. Kadar so ameriške delnice v prvi polovici leta zrasle za več kot osem odstotkov, so nato do konca leta v povprečju pridobile dodatnih 7 odstotkov, kar je precej več od običajnega povprečja okoli 4,5%," je dejal.
"Če bo po več kot letu dni zaradi neverjetno nizke volatilnosti in pretiranega optimizma med investitorji končno prišlo do poletne korekcije, ki bi bila večja od 5 %, ocenjujemo to kot dobro nakupno priložnost, predvsem v državah v razvoju ter cikličnih sektorjih, kot so industrija, informacijska tehnologija, surovine in finance. Dokler se nahajamo v fazi dolgoročne rasti poslovnega in borznega cikla je smiselno, da obravnavamo razprodaje na borzah podobno kot slavni upravljavec Peter Lynch, ki pravi, da investitorji izgubijo bistveno več denarja v pričakovanju korekcij kot pa v samih korekcijah," še dodaja Kovačič.
Na vidiku optimizem in nadaljevanje rasti
Dejstvo ostaja, da imajo centralne banke še vedno zelo velik vpliv na trge. Vsa presežna likvidnost je že vplivala na rast tečajev, a bolj drastičnega zategovanja monetarne politike še ni na vidiku. Kot pravi Luka Guštin, je predsednik ECB Mario Draghi na zadnjem zasedanju nekoliko nepričakovano napovedal možnost, da bo ECB kmalu začela zategovati pas. "Osebno sem mnenja, da za to (še) nima pravih možnosti, kar nakazujejo tudi kasnejši poskusi omilitve Draghijevih besed s strani ostalih predstavnikov. Zdi se mi, da so trgi že kar nekako odporni na takšne in drugačne izjave centralnih bank in štejejo le dejanja," še dodaja.
Mnenja, da borzna rast še ni pri koncu, je tudi Damjan Kovačič iz KBM Infond. "Za vlagatelje je pomembno, da je denarna politika večine svetovnih centralnih bank z izjemo ZDA še vedno močno stimulativna z realno negativnimi obrestnimi merami. Ne pozabimo, da so se v preteklih ciklih dvigovanja obrestnih mer močnejši pritiski na cene delnic običajno pojavili šele po treh četrtinah cikla, kar je nato kasneje privedlo do recesije in medvedjega trga. Po napovedih so ZDA šele na dobri četrtini cikla dvigovanja obrestnih mer, ki naj bi se zaključil leta 2020, zato je pred nami še vsaj polovica cikla, ki ga običajno zaznamuje optimizem in nadaljevanje borznega trenda rasti," meni Kovačič.
