Ameriški nekonvencionalni proizvajalci surove nafte in zemeljskega plina so dokončno vstali od mrtvih in ponovno kažejo zobe naftnemu kartelu Opec. Zadnji podatki ameriškega ministrstva za energetiko kažejo, da je število novih naftnih vrtin letos zraslo na skoraj 6000, kar bi ob njihovem začetku obratovanja pomenilo dodatnih 100.000 sodčkov surove nafte na dan.
Tovrstne novice so glavni razlog, da je cena tekočega zlata kljub nedavno podaljšanemu sporazumu o omejitvi proizvodnje med največjimi svetovnimi proizvajalkami (ZDA seveda v dogovor niso vključene), letos izgubila 16 odstotkov vrednosti.
Cenovna vojna, s katero je Opec domnevno poskušal spraviti na kolena ameriške nekonvencionalne proizvajalke surove nafte, zagotovo ni obrodila sadov. Američani so se na nove tržne razmere odzvali kot že velikokrat prej. »Naravna selekcija« je poskrbela, da so s trga odpadli komercialno in finančno najšibkejši igralci, konsolidacija industrije pa je poskrbela, da so podjetja, ki jim je uspelo prebroditi krizo, danes večja, močnejša in predvsem veliko bolj stroškovno učinkovita, kot pred leti, kar jim omogoča komercialno uspešno izkoriščanje nekonvencionalnih nahajališč surove nafte in plina tudi v okolju nižjih tržnih cen teh dobrin.
Oživitev naftne industrije v ZDA je zagotovo voda na mlin podjetjem, ki se ukvarjajo s podpornimi dejavnostmi v naftni industriji, kot so na primer vrtanje, dobava opreme in izvajanje podpornih storitev na naftnih poljih in podobno. Glede na to, da je bil ravno ta segment industrije, zaradi upočasnitve ameriške nekonvencionalne naftne industrije najbolj na udaru, tako na strani obsega poslovanja, poslovnih rezultatov in posledično na kapitalskih trgih, se morda z oživitvijo ameriške naftne industrije, lahko nadejamo svetlejše prihodnosti. Ne nazadnje je morda tudi čas, da ta segment investitorjem nadoknadi nekaj izgube iz zadnjih let.
Sašo Šmigič, pomočnik direktorja naložbenega sektorja - vodja analiz, KD Skladi.
