Vlagatelji so v zadnjih šestih mesecih več kot uspešno prebrodili kar nekaj dogodkov, ki bi jih v pop-ekonomski literaturi lahko označili s črnimi labodi.
Izvolitev Trumpa in njegovo predsednikovanje, odstop italijanskega premiera Renzija, bančna kriza v Italiji, vso dogajanje okoli Brexita, nizozemske in francoske volitve, zaostritve različnih geopolitičnih front in še bi lahko naštevali.
Pravzaprav lahko ugotovimo, da je za vlagatelji čudovit začetek leta, ki se počasi že preveša v drugo polovico. Svetovni delniški indeksi so letos v zelenem, pri čemer je rast v evrskih državah še posebej navdušujoča. Tako so nemški, francoski in italijanski delniški indeksi pridobili več kot 10 odstotkov, španski pa celo več kot 15 odstotkov. S podobno uspešnostjo se lahko pohvalijo delniški indeksi držav regije rastočih trgov, še posebej indijski, korejski, turški, brazilski in mehiški. Nižja je rast v Združenih državah Amerike in razviti Aziji, kjer znaša le nekaj odstotkov. Zanimivo je, da se ravni držijo tudi obveznice, ne glede na to, da smo v obdobju solidnih makroekonomskih kazalcev in s tem naraščajočih inflacijskih pričakovanj. Po uspešnosti znotraj obvezniškega razreda imajo prednost tiste, ki v sebi skrivajo tudi del delniškega duha v obliki višjega tveganja – obveznice z nižjo bonitetno oceno.
Vlagateljem v prid je tudi okrepljena aktivnost v podjetniškem sektorju. Tako so podjetja v prvem četrtletju v Združenih državah Amerike prvič po tretjem četrtletju leta 2011 ponovno dosegla več kot 10-odstotno rast dobičkov, pri čemer je bila rast enakomerna razdeljena med vse gospodarske sektorje. Dodatno, solidne objave se vrstijo tudi iz makroekonomskega področja. Medtem ko je rast v Evropi vsaj glede na merila, ki so veljali v preteklih letih, solidna, ameriška centralna banka rast bruto domačega proizvoda v prvem četrtletju letošnjega leta, ki je s skromnih 0,7 odstotka pristala najnižje v zadnjih treh letih, ocenjuje kot prehodno šibkost. Še več, v govorih, ki so sledili majskemu sestanku, so guvernerji poudarjali zavezanost predvidenemu načrtu dvigov ključne obrestne mere, ki vključuje dva ali tri nadaljnje dvige. Verjetnost za dvig ključne obrestne mere v juniju je tako dosegla skoraj 100 odstotkov.
Za ameriške centralne bankirje pomirjenost trga z dvigi ključne obrestne mere predstavlja nekaj, čemur v zadnjih letih niso bili priča. Večji izziv za njih sedaj predstavlja zmanjšanje bilance ameriške centralne banke brez negativnih vplivov na gospodarstvo in kapitalske trge. Spomnimo, da je Fed v žaru svetovne finančne krize odkupoval različne obveznice in podobne instrumente z namenom spodbuditve gospodarstva. Posledica omenjenega je bilo povečanje bilance centralne banke na zgodovinsko najvišje ravni. Po izjavah guvernerjev je jasno, da bo postopek zmanjševanja bilance zaradi pomanjkanja podobnih zgodovinskih izkušenj izredno previden, počasen in postopen. Vlagateljem se tako tega laboda iz Washingtona ni treba bati, čeprav v današnjem mraku še daje vtis temnejše obarvanosti.
Graf: S&P (v indeksnih točkah)
Vir: Bloomberg
