Ne glede na vse skrbi in protekcionistične ukrepe so države v razvoju letos vlagateljem pridelale zavidljiv donos. Od začetka leta do sredine aprila je indeks MSCI Emerging Markets zrasel za dobrih 11 odstotkov.
Če se ne osredotočamo le na delnice, lahko vidimo, da so bili vlagatelji nagrajeni praktično prih vseh tipih naložb na trgih v razvoju. Celo valute teh držav so letos pridobivale. In to v času, ko ameriški Fed zvišuje ključno obrestno mero, politična negotovost v svetu pa je na eni izmed najvišjih točk v zadnjih letih. Rast tečajev delnic, valut in celo obveznic je zelo veliko prispevala k privlačnosti teh trgov v očeh vlagateljev - vlagatelji so samo v marcu v te države investirali približno 30 milijard evrov. To je največ od januarja leta 2015. Največ so h temu prispevali ameriški vlagatelji, ki so prek ETF-jev v države v razvoju investirali okoli 12 milijard evrov.
Vse to nas je že pred nekaj tedni spodbudilo k iskanju odgovora na vprašanje: Do kdaj bo vse to trajalo? Namreč korekcija lahko pride kadarkoli in so praviloma države v razvoju prve, iz katerih se vlagatelji ob povečani negotovosti umikajo.
Kot je zapisal že Myhajlo Todurov v prispevku z naslovom "Trgi v razvoju – zatišje pred viharjem?", bodo kratkoročne investicijske odločitve in gibanje trgov držav v razvoju odvisne od zunanjih dejavnikov – predvsem od stanja v ameriškem gospodarstvu. Zaradi tega bi se vlagatelji morali pripraviti na še eno zelo volatilno leto. Trumpove napovedi glede davčne reforme, višje porabe za infrastrukturne projekte ter obrambo, in spodbuda multinacionalk k vračilu kapitala v ameriško gospodarstvo bi praviloma morali voditi k višjemu primanjkljaju ter močnejšemu dolarju. Izvajanje napovedanih ukrepov v prvih 100 dneh vodenja ZDA pa kažejo na to, da bo šlo za dolgotrajen proces, ki bo vodil k še večji stopnji negotovosti.
Kaj lahko Trumpove izjave dejansko pomenijo za valutni trg?
Od Trumpove izvolitve pa vse do meseca novembra je vrednost ameriškega dolarja pridobivala na vrednosti. Slika se je obrnila okoli novembra in je ameriška valuta začela izgubljati v primerjavi z ostalimi in takrat se je tudi najbolj okrepila rast, o kateri razpravljamo v tem prispevku. Ameriško gospodarstvo postaja vse močnejše, kar pozitivno vpliva na vrednost dolarja. Zaradi tega in na račun dvigovanja obrestnih mer v ZDA, se pričakuje da se bo dolar še okrepil. Vendar hitrost krepitve bo zelo verjetno precej bolj počasna od predvidevanj analitikov, ki so pariteto z evropskim evrom napovedovali že do konca leta 2016.
Čas za prodajo ali priložnost za nakup?
Dejstvo je, da močan denarni tok ne pomeni nujno, da bo regija še naprej rasla. V prid razvijajočim se trgom pa govori podatek, da se z delnicami trgov v razvoju še vedno trguje z precejšnjim diskontom (v primerjavi z razvitimi trgi 26 % nižja vrednotenja), kar predstavlja določeno varnost in manjšo možnost večje korekcije. Znaki okrevanja se kažejo tudi na surovinskem trgu in hitrejšem sprejemanju strukturnih reform. Številni analitiki največ potenciala za rast vidijo predvsem na trgih Vzhodne Evrope, predvsem na ruskem trgu. Prihodnja vrednotenja ruskih delnic (forward P/E) so v povprečju za 40 odstotkov nižja od primerljivih trgov v Aziji ter Latinski Ameriki, kar kaže na očitno podcenjenost ruskih delnic.
Investicij v države v razvoju letos še ne odsvetujemo, vendar bi morali biti vlagatelji še bolj previdni pri izbiri trga ter biti pripravljeni na umik v primeru povečane nevarnosti za padec delniških trgov. V kolikor se vlagatelji na te trge usmerijo z manjšim deležem portfelja in so pripravljeni tudi na visoka nihanja, obstaja visoka možnost, da bodo za to tudi dobro nagrajeni. V nasprotnem primeru je rast bolj smiselno iskati na standardnih razvitih trgih ter v alternativnih naložbah.
