Medtem, ko namerava ECB v času vse višje vrednotenih borznih trgov prenehati z odkupi državnih in podjetniških obveznic, se krepijo pobude za ustanovitev evropske slabe banke, ki naj bi pospešila bistevno prepočasno zniževanje deleža slabih posojil evropskih bank.
Medtem ko so letos oči evropske javnosti uprte predvsem v politično areno Evropske unije, ki se skuša izogniti okužbi s Trumpovim sindromom populistične retorike, iz Bruslja in Frankfurta prihajajo opozorilni signali o pričakovanem povečanju bančnega tveganja. Evropska centralna banka (ECB), ki vsak mesed odkupi za 80 milijard evrov državnih in podjetniških obveznic, namerava namreč do konca leta zaključiti s takšnim načinom monetarnega stimuliranja evropskih gospodarstev. Aprila bo ECB prvič zmanjšala mesečni nivo odkupa za četrtino.
Delež slabih posojil EU trikrat višji od ZDA
Reuters poroča, da interni dokumenti Evropske centralne banke (ECB) razkrivajo strah analitikov pred aprilskim zmanjšanjem obsega programa odkupov državnih obveznic na več kot tisoč milijard evrov slabih posojil. Navedeni obseg slabih terjatev predstavlja dobrih pet odstotkov vseh izdanih posojil, kar je približno trikrat več, kot znaša delež slabih posojil v ZDA ali ostalih globalnih regijah.
Slika je še slabša na nivoju deležev slabih posojil posamičnih držav članic. Žal se Slovenija s 16 odstotki slabih posojil na tem seznamu uvršča med najbolj problematične države Evropske monetarne unije, na čelu s Ciprom in Grčijo, kjer sicer delež slabih posojil znaša slabo polovico. V velikih težavah so tudi italijanske banke, katerim pripada več kot četrtina vseh slabih terjatev EU.
Več davkoplačevalskega denarja za manjša javnomnenjska trenja v letu volitev
EU in ECB tako čaka stresno leto opuščanja odkupov državnih in podjetniških obveznic, ki je stimulirali gospodarsko in borzno rast evro območja in iskanje nove sistemske rešitve za zniževanje deleža slabih posojil. Nemčija, največje gospodarstvo unije, nasprotuje rešitvam, ki bi zahtevale pomoč na krovnem nivoju EU in katere bi obremenile evropske davkoplačevalce, za kar se zavzema podpredsednik ECB Vitor Constancio. Predlog je podoben pobudi združenja European Banking Authority (EBA), oba pozivata k ustanovitvi velike evropske slabe banke, ki bi pomagala pri odprodaji slabih terjatev po realni tržni vrednosti, ki bi bile najverjetneje nižje od knjigovodskih vrednosti, a še vedno višje od trenutnih tržnih vrednosti na nelikvidnih ali slabo likvidnih trgih. Navkljub temu, da bi takšen način odprodaje slabih terjatev zahteval participacijo davkoplačevalskega denarja pa je prednost predloga v tem, da bi se znižala javna nasprotovanja znotraj posamičnih držav, saj bi takšna nasprotovanja lahko proizvedla dodatne politične pritiske v državah članicah v letošnjem volilnem letu.
Navkljub morebitni uspešnosti načrta pa bi ta znova terjal več sto milijard evrov davkoplačevalskega denarja, ki je potreben na ostalih področjih delovanja evropske družbe. S tem bi se bančni sektor najverjetneje dodatno prestrukturial in nadalje konsolidiral, kar bi preko prevzemov manjših bank z očiščenimi bilancami vodilo do še bolj koncetriranega bančnega sistema.
Očitno je pred kapitalskimi trgi še eno težavno leto. Zmanjšanje in postopna uknitev monetarnega stimulusa ECB ne more dobro vplivati na borzne trge, kjer nekateri analitiki že opozarjajo na možnost obrata trenda dolgoletne rasti, ki je bila stimulirana v precejšnji meri ravno z odkupi državnih in podjetniških obveznic s strani ECB.
