Medtem ko se "pametni" potrošniki zadolžujejo za kopičenje nepotrebnih reči, "poučeni" vlagatelji iščejo alternative tradicionalnim naložbam, katerih nihanja se po večletni rasti trgov zvišujejo.
Ljudje radi kupujemo lepe stvari. Še preden smo kot otroci shodili, so nas privlačile svetleče stvari. Ravno tako smo že od malega navajeni, da stvari kopičimo skladno z logiko »Nikoli se ne ve, kdaj nečesa ne bomo imeli, zato je bolje, da imamo že danes dovolj vsega.«
Takšna materialna logika deloma pojasnjuje tudi razloge, da vse več ljudi ne more kontrolirati svojih osebnih ter družinskih izdatkov. Kar je eden ključnih razlogov, da je dolg potrošnikov zelo blizu predkriznim nivojem iz leta 2008. Po poročanju CNN Money, se je zadolženost ameriških gospodinjstev v letu 2016 povečala za 460 milijard dolarjev, kar je najvišja letna rast v zadnjem desetletju. Skupni dolg gospodinjstev znaša 12,58 triljonov dolarjev.
Razmah "pametnega" potrošnika, izraz je resda nekoliko sarkastičen, sicer zelo koristi delniškim trgom, kjer posledično vlada podobna nakupna evforija. V začetku meseca marca je namreč delniški indeks Dow Jones Industrial Average presegel rekordno vrednost 21,000. Zgodil se je tako imenovani »Trump Bumb«, zaloge so se povečale za okoli 5% od začetka mandata novega predsednika ZDA. Trgom očitno ustreza politika Donalda Trumpa.
Po podatkih Wall Street Journal je prodaja vozil Volkswagen, Bentley, Ferrari, Fiat, Maserati, Porsche in BMW, od novembrskih volitev v primerjavi z lanskim letom narasla za 18%. Isti časnik v članku z naslovom "What Do You Buy When Trump Wins? A Bentley," avtor pojasnjuje takšen vzorec prodaje luksuznih avtomobilov in ga poimenuje »učinek bogastva«. Gre za to, da so ekonomisti zaznali porast dobička v portfeljih vrednostnih papirjev, katerega učinek je porast nakupov luksuznih dobrih (umetniške slike, avtomobili, nepremičnine,…).
Zaradi vedno večjih nihanj tradicionalnih naložb in več kot osem letne rasti borznih trgov v ZDA, poučeni vlagatelji iščejo alternative za doseganje primernih donosov. Kot ena najbolj smotrnih alternativ se kažejo skladi zasebnega kapitala, ki so zaradi visokih donosov v zadnjem desetletju postali eden izmed ključnih naložbenih razredov. V zadnjih petih letih so skladi zasebnega kapitala v evropska gospodarstva vložili več kot 233 milijard evrov, ustvarili več kot osem milijonov novih delovnih mest ter v povprečju povečali produktivnost teh podjetij za sedem odstotkov na leto.
Tako zasebni kot institucionalni vlagatelji so se pripravljeni odpovedati likvidnosti v zameno za nizko korelacijo z javnimi kapitalskimi trgi. Zasebni kapital v času omejenega financiranja gospodarstva vse bolj poganja gospodarski in tehnološki razvoj. Facebook, Google, eBay, Amazon, Cisco ... to je zgolj nekaj primerov podjetij, ki so jim na noge pomagali skladi zasebnega kapitala. Takšne in podobne naložbe skladov zasebnega kapitala se vse bolj uveljavljajo, saj lahko poskrbijo za pozitivne donose tudi v času padanja borznih tečajev.
