V zadnjih letih so veliko bolj popularne in priljubljene nove oblike investiranja, ki poleg pričakovanega finančnega donosa upoštevajo tudi druge aspekte, kot sta družbena odgovornost in okoljsko neoporečno poslovanje podjetij. Vlagatelji se vedno bolj odločajo za investiranje v tovrstna podjetja in ne več toliko v podjetja ki škodijo gospodarstvu, okolju ali prebivalstvu.
Izbruh finančne krize, kot posledice neodgovornega delovanja finančnih inštitucij, naravne katastrofe, razlitje nafte v Mehiškem zalivu in še vedno prisotna nevarnost zaradi jedrske katastrofe na Japonskem so še dodatno pripomogli k večjemu zanimanju za družbeno odgovorno vlaganje v vrednostne papirje. Seveda pa vlagatelje zanima tudi donos tovrstnih podjetji. Zanimiv je podatek za leto 2016: primerjalni indeks MSCI USA je pridobil 11,6 odstotka, indeks MSCI USA ESG (ESG je angleška kratica za Environmental, Social and Governance , kar v prevodu pomeni okoljski, socialni in gospodarski) pa je pridobil 11,7 odstotka.
Prezgodaj je še razpravljati glede vpliva, ki ga bo imela izvolitev predsednika Donalda J. Trumpa na družbeno odgovorno investiranje. Toda, če bodo v veljavo stopili nekateri njegovi predlogi, bi le te lahko imele velik vpliv na vprašanja, katera so blizu velikemu številu vlagateljem, kot na primer: skrb za okolje, socialna varnost in družbeno odgovorno upravljanje podjetji.
Najboljši scenarij za družbeno odgovorne investitorje je, da tovrstno vlaganje postane del vsakega portfelja zasebnih in institucionalnih vlagateljev, ne glede na to kdo zaseda stolček vodilnega v Beli hiši. V najslabšem primeru se bodo tovrstni investitorji znašli sami, brez podpore vodilnih, kar se redkokdaj konča pozitivno za vlagatelje.
Zaenkrat še nismo zabeležili večjih premikov oziroma odlivov sredstev iz skladov, ki imajo poleg visokih donosnosti tudi pozitiven vpliv na okolje in na socialno dobrobit. V lanskem letu so investitorji izplačali 127 milijard dolarjev iz odprtih delniških vzajemnih skladov in vložili 3 milijarde v sklade, ki so veliko bolj družbeno odgovorni in trajni, po podatkih družbe Morningstar INC.
Metoda čakanja
Profesionalni upravljavci premoženja še vedno čakajo na bolj jasno sliko, kaj bodo prinesle spremembe v ameriški administraciji in kakšen vpliv bo to imelo na finančne trge. Mamadou Abou-Sarr, vodja družbeno odgovornega investiranja pri Northern Trust, ki upravlja 53 milijard dolarjev, pravi da je še vedno prezgodaj, da bi izvolitev gospoda Trumpa povzročila spremembo naložbenih strategij. Dodaja, da so že pred volitvami vlagatelji zastavljali točno ta vprašanja. Veliko število svetovalcev se je takrat odločilo za metodo čakanja.
Lincol Pain, finančni svetovalec, ki se specializira za družbeno odgovorno vlaganje in je zaposlen pri podjetju Firts Affirmative Financial Network, je dejal, da je od ameriških volitev opaziti znižanje prilivov svežih sredstev v tovrstne strategije.
Kakeršnekoli spremembe, tudi če so ljudje proti njim, ponavadi prinesejo nakupne priložnosti. Republikanci so veliko bolj naklonjeni temu, da se težave rešujejo s pomočjo privatnih podjetji, v stilu skladov zasebnega kapitala. Takih podjetji pa je v sektorju družbeno odgovornih zelo veliko, kar daje upanje za boljše spodbude za tovrstna podjetja v prihodnjih letih.
Kljub ostrim ideološkim razlikam med administracijo Obame in Trumpa, bodo družbeno odgovorni investitorji zagodovo našli dobre naložbe v prihajajočih letih. Kar pomeni, da bodo naložbe v obnovljive vire energije in socialno odgovorne naložbe imele potencial za ustvarjanje nadpovprečnih donosnosti.
V teoriji bi morala Trumpova politika biti naklonjena družbeno odgovornim vlagateljem. Gospod Trump je že odobril izgradnjo plinovoda v Dakoti in Keystone XL med Kanado in Združenimi državami Amerike.
Trump dober za zasebni kapital
Pojavlja se vprašanje ali bodo ZDA upoštevale pariški sporazum iz leta 2016 ali bo od njega odstopila. Spomnimo se, na pariški konferenci je 192 držav podpisalo sporazum, kjer so se zavezali, da bodo preprečili segrevanje ozračja za več kot dve stopinji v naslednjem stoletju. To pomeni vedno večjo uporabo obnovljivih virov energije in zmanjšanje izpusta škodljivih emisij ter toplogrednih plinov za četrtino do leta 2030. Dogovor od držav podpisnic zahteva finančne vložke in redno poročanje o napredkih o zmanjšanju emisij. Imajo pa države proste roke na poti uresničitve obljub.
Predsednik Turmp je med kampanjo omenjal odstop od pariškega sporazuma. ZDA lahko odstopijo od sporazuma ali pa ga preprosto nehajo spoštovati. To dejanje bi družbeno odgovorne vlagatelje zelo pretreslo in bi postali veliko bolj pazljivi pri investiranju, veliko več časa bi posvetili pregledu delovanja podjetji in predvsem njihovi koristi za okolje in prebivalstvo. Povrhu vsega pa predsednik Trump omenja, da pravzaprav globalnega segrevanja ni in da to ni problem, kar še bolj jezi družbeno odgovorne vlagatelje.
Dobra novica za vse družbeno odgovorne vlagatelje je, da morajo vse Trumpove napovedane spremembe še stopiti v veljavo oziroma biti najprej odobrene. Kot na primer sprememba Dodd-Frankovega zakona. Trump je ministru za finance Steve Mnuchinu naročil revizijo Dodd-Frankovega zakona iz leta 2010 glede regulacije poslovanja finančnih inštitucij in regulatorskih agencij. Za revizijo mu je dal 120 dni.
Družbeno odgovorni vlagatelji le s težavo najdejo naložbene priložnosti v regijah, ki se uvrščajo med razvijajoče se trge. Zardi slabega vpogleda v poslovanje tamkajšnjih podjetij in njihovega vpliva na okolje ter izkoriščanje delovne sile. V razvitem svetu so tovrstni kriteriji in tudi nadzor nad njihovim izvajanjem precej višji in so zato tudi podjetja veliko bolj transparentna.
Družbeno odgovorni vlagatelji vedno bolj posegajo po podjetjih, ki se ukvarjajo z obnovljivo energijo. Najbolj popularne so še vedno solarne elektrarne, sledijo vetrne elektrarne in bioplinarne. Zanimiva pa so tudi podjetja iz nepremičninskega sektorja, ki se specializirajo za izgradnjo domov za ostarele ali pa zdravstvenih ustanov.
