Kitajsko gospodarstvo nevarno blizu zloma

Članek slika

Gospodarska rast in bruto domači proizvod ne dohajata prevelikega zadolževanja.

Januarski podatki o stanju deviznih rezerv Kitajske so potrdili resno stanje. Uradni podatki kažejo, da so se rezerve  zmanjšale za 12,3 milijard dolarjev na 2.998 milijard, kar je najmanj od leta 2014. Česar pa uradni podatki ne kažejo, je dejstvo da ima Kitajska zelo visok zunanji dolg, ki v zadnjih 15 letih (pre)hitro narašča. Dejanska višina deviznih rezerv tako znaša manj kot 1.700 milijard dolarjev.

In to bo v prihodnje predstavljalo veliko težavo. Višina deviznih rezerv je namreč v primerjavi z dinamiko zadolževanja bistveno prenizka. Kitajska ima velike težave z ohranjanjem vrednosti svoje valute, ki jo največkrat brani ravno s hitrim nižanjem deviznih rezerv. In ravno to je v kombinaciji z visoko zadolženostjo in velikim številom nezavarovanih kreditov v bančnem sektorju najslabša možna kombinacija.

Poglejmo realne podatke. Z upoštevanjem velikih težav v bančnem sektorju je razmerje med dolgom in bruto domačim proizvodom kar 400 odstotkov. To pomeni, da stopnja zadolženosti države skupaj z gospodarstvom kar 4x presega vrednost, ki jo Kitajska ustvari na letni ravni. Za primerjavo, leta 2000 je to razmerje znašalo 100 odstotkov. V tem obdobju je gospodarstvo zraslo za 11 krat, stopnja kreditov pa kar za 40 krat.

Dvom v resničnost uradnih podatkov

V javnosti se pogosto poraja vprašanje, kakšna je realna gospodarska rast Kitajske. Kljub temu, da podatki kažejo, da rast na letni ravni znaša 6,7 odstotkov, na te podatke padajo številne sence dvoma. Razloge za nezaupanje v objavljene podatke lahko črpamo iz zgodovine. V preteklosti je namreč Kitajska večkrat prirejala podatke in tako umetno izboljšala položaj države glede na realno situacijo. Decembra leta 1993 so namreč za 34 odstotkov devalvirali svojo valuto. Uradna razlaga je bila, da se želijo izogniti morebitni recesiji in s pomočjo razvrednotenja valute izboljšati gospodarsko rast. O recesiji ni bilo ne duha ne sluha, tako da je razlog zagotovo tičal kje drugje. Podobna zgodba se je zgodila avgusta leta 2015, ko so prav tako posegli na valutni trg in poskušali umetno znižati vrednost nacionalne valute. Vsi trgi so v tistem obdobju beležili zelo hiter padec tečajev delnic med 10 in 20 odstotki. Dejstvo pa je, da se gospodarska rast na Kitajskem upočasnjuje, na drugi strani pa narašča stopnja zadolženosti. In to je tipična situacija, ki v končnem rezultatu privede do poka balona, saj je takšna dinamika na dolgi rok nevzdržna.

Dodaten problem za Kitajsko gospodarstvo lahko predstavlja preklic trgovinskega sporazuma med ZDA in Kitajsko. Glede na podatke o trgovinski bilanci obeh držav je to sicer malo verjetno, a če kaj, smo se v času predsednikovanja Donalda Trumpa naučili, da nič ni nemogoče.

Drži sicer dejstvo, da je celotno svetovno gospodarstvo zelo zadolženo in bazira predvsem na dolgu, a je v primeru Kitajske drugače, saj gre za državo, katera ima enega večjih svetovnih gospodarstev na svetu in bi v primeru zloma oziroma poka bančnega balona lahko privedla do izredno hudih posledic na globalnem trgu. Zato pride še toliko bolj do izraza sistem aktivnega spremljanja portfelja in dodatna razpršenost z dodajanjem alternativnih naložb, ki skrbijo predvsem za zaščito in plemenitenje premoženja ne glede na dogajanje na finančnih trgih.

V primeru dodatnih vprašanj pišite na [email protected].

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja

Kako je Goldman Sachs izgubil 1,2 milijardi dolarjev libijskega denarja

31.10.2016

D. Marolt