Delnice finančnih družb prvič po začetku finančne krize leta 2008 kažejo znake oživljanja, s tem pa povečujejo tudi interes vlagateljev.
Letošnje januarsko dogajanje na kapitalskih trgih je bistveno drugačno kot lansko, ko so že v začetku leta tečaji močno padli (predvsem zaradi cen surovin). Februar je nato prinesel popolno razprodajo delnic surovinskega sektorja, kar je bila, kot se je pokazalo pozneje, točka obrata, in konec leta so bile delnice surovinskih podjetij daleč najboljša naložba leta 2016. Podobno se vlagatelji počasi začenjajo spraševati, ali bo leto 2017 leto finančnih delnic, saj delnice finančnih družb prvič po začetku finančne krize leta 2008 kažejo znake oživljanja, s tem pa povečujejo tudi interes vlagateljev.
Finančni sektor sestavlja dobrih 20 odstotkov globalnih delniških indeksov
Da postavimo dogajanje na malo trdnejše temelje, poglejmo v zgodovino. Delnice finančnega sektorja sestavljajo dobrih 20 odstotkov globalnih delniških indeksov, tako ameriškega kot evropskega, s tem pa se uvrščajo med najpomembnejše sektorje. V zadnjih 10 letih (od 1.1.2007) so globalne delnice presegle tečaje izpred krize in donos globalnega delniškega indeksa je pozitiven, s 14,7 odstotka (vsi podatki merjeni v dolarjih), toda globalni finančni indeks je imel v istem obdobju negativno, 33-odstotno donosnost. Evropske finančne družbe so imele v enakem obdobju negativno donosnost, neverjetnih minus 61 odstotkov. Sektor je bil in je še vedno precej osovražen med vlagatelji, tako da so se ga izogibali v velikem loku, saj je bila vsa odgovornost za zlom borz in gospodarstev pripisana hazardiranju finančnih družb. To je seveda zelo poenostavljena zgodba in najlažje je za svoje težave kriviti drugega, a to ni namen zapisa. Posledice takega mišljenja so bile močno zaostrovanje regulative in vedno nove regulatorne zahteve, ki so omejevale posel in napihnile stroške. Po drugi strani so centralne banke s politiko nizkih obrestnih mer uničile osnovni posel kreditiranja potrošnikov in gospodarstva, saj so marže močno upadle in banke so se raje ukvarjale s čim drugim, kot s posojili. Recimo s trgovanjem na obvezniških trgih ali pa s centralnimi bankami. Vse to je povzročilo dodaten upad dobičkov in banke so potrebovale še več kapitala, ki so ga ponekod prispevali zasebni vlagatelji, ponekod pa kar države (npr. Slovenija ali Italija). Podaljšana kriza v Evropi ter težave s slabimi krediti predvsem v južnem delu Evrope so povzročile, da se Italija še danes ukvarja s slabimi terjatvami, ki smo jih v Sloveniji že leta 2013 ali 2014 prenesli na slabo banko.
Kaj prinaša Trump?
Kot kaže, je točka obrata prišla lani novembra z izvolitvijo Trumpa. Napovedal je konec zaostrovanja regulative, Fed pa z dvigi obrestne mere stanje obrestnih mer počasi vrača v normalne okvire. Skok cen energentov in surovin je prinesel višjo inflacijo in s tem rast inflacijskih pričakovanj ter rast obrestnih mer na obvezniških trgih, kar si vsi razlagajo kot pozitivno za delnice finančnih družb. Zato so delnice globalnih finančnih družb od izvolitve Trumpa prinesle 10,8 odstotka, evropske finančne delnice 8,1 odstotka, globalne delnice pa pol manj, 4,7 odstotka. Glede na zgodovinska vrednotenja, leta zaostajanja za drugimi delnicami ter izboljšano prihodnjo finančno sliko se zdijo delnice finančnih družb, sploh v Evropi, vse bolj privlačna naložba. Zgodovinski podatki ne pomenijo prav veliko pri napovedovanju prihodnjih donosov, a zgodovina nas uči, da je donosneje biti na nasprotni strani trga. In trenutno finančne delnice še niso v ospredju, čeprav niso več čisto pozabljene.
