Skladi zasebnega kapitala imajo pravilo palca pri sprejemljivih stopnjah donosa. Do neke mere se ta spreminja skozi čas, saj se spreminjata tudi inflacija ter donosi posameznih naložb. Vendar zaradi dolgoročne narave tovrstnih skladov, je korelacija z drugimi naložbenimi tipi veliko nižja.
Med 5% in 8% višja donosnost od primerjalnega indeksa
Ko govorimo o donosnostih skladov zasebnega kapitala, največkrat govorimo o IRR (angl. internal rate of return oz. slov. notranja stopnja donosa). IRR je anualizirana donosnost investicije in je zelo občutljiva na dobo investicije. Vendar pa IRR letna donosnost npr. 9% ni enaka 9% letni donosnosti pri delnicah ali vzajemnih skladih, saj je zelo veliko odvisnega od načina izplačil, ki se ga poslužuje sklad. Lahko gre za letna, četrtletna ali mesečna izplačila in vlagatelj lahko sredstva do konca naložbe še enkrat investira, kar pomeni, da jih večkrat reinvestira, kar posledično še dodatno zviša IRR donosnost.
Povprečna donosnost skladov zasebnega kapitala, glede na raziskavo Deloitte (2016), je bila v zadnjem desetletju precej višja od donosnosti ameriškega S&P 500, ki velja za primerjalni indeks, ko je govora o dogajanju na borzah. Skladi zasebnega kapitala so premagali vse naložbene razrede v zadnjem desetletju, saj je njihova povprečna letna donosnost (CAGR) od konca leta 2005 znašala 13,7%, pravi raziskava.
Pretekle študije o donosnostih skladov zasebnega kapitala ugotavljajo, da so bili ti tudi v preteklosti bolj donosni od primerjalnih indeksov. Študije se sicer osredotočajo predvsem na dogajanje v ZDA, zato se tudi rezultati primerjajo z gibanjem ameriškega indeksa S&P 500. Študije ugotavljajo (Ljungqvist/Richardson 2003a), da so bili tovrstni skladi v preteklosti v povprečju med 5% ter 8% bolj donosni od splošnega delniškega trga.
Daljša ročnost in višja razpršitev občutno znižata tveganje investicije
Zaradi narave tovrstnih skladov, ki so praviloma nizko likvidni, pomembno vlogo pri končnem donosu ter tveganju investicije igra ročnost posameznega sklada. Daljša kot je ročnost (čas) posameznega sklada zasebnega kapitala, nižja je nihajnost, IRR donosnost pa bolj konstantna (kot je razvidno iz spodnjega grafa).
Študije ugotavljajo tudi, da se lahko tveganje investicije občutno zniža tudi z investiranjem v sklade skladov zasebnega kapitala (Weidig/Mathonet 2005). V portfelju sklada, ki je sestavljen iz 20 skladov zasebnega kapitala se verjetnost stečaja zniža pod en odstotek.
Višji IRR ne pomeni višje anualizirane donosnosti
Dejstvo je, da višji IRR še ne pomeni nujno višje donosnosti investicije. V kolikor ima investicija v posameznem skladu nižjo donosnost od predvidene, se lahko donosnost poveča tako, da se to investicijo drži dlje časa, četudi to posledično pomeni nižji IRR. Na splošno torej velja da, maksimiziranje trenutne vrednosti portfelja ni enako maksimiziranju IRRja.
Uporaba IRRja kot kazalca je tako namenjena tudi prikazu hitrosti, s katero se unovčijo donosi in lahko tako pozitivno, kot negativno vpliva na končni rezultat. Kot posledica dejstva, da IRR upošteva tudi potencialno reinvesticijo izplačila, so mnogi začeli uporabljati drugi kazalec oz. izpeljanko, katero imenujejo "cash-on-cash" (slov. denar-za-denar). Kazalec prikazuje koliko enot vlagatelj prejme za eno enoto investicije. Primer: pri potrojitvi (3,0) investiranih sredstev v petih letih znaša IRR 25%.
Skozi čas se je ciljna stopnja donosnosti v svetu najbolj priljubljenih buy-out skladih znižala. To je posledica predvsem rasti trga skladov zasebnega kapitala ter odraz stanja v svetovnem gospodarstvu oz. nizkih obrestnih mer ter nizke inflacije. Pravilo palca trenutno pravi, da bi morali svojo naložbo približno podvojiti na vsaka tri leta.
Zaključek
Pri vrednotenju skladov zasebnega kapitala se največkrat uporablja kazalec IRR, ki ima svoje prednosti, obenem pa tudi slabosti, česar se zaradi narave tovrstnih skladov ne da izogniti. Dejstvo pa ostaja, da so bili tovrstni skladi v preteklosti občutno bolj donosni od povprečja splošnih trgov. Čeprav s seboj prinesejo tudi tveganje, se da tega močno znižati z investiranjem v več tovrstnih skladov ali pa z investicijo v sklade skladov zasebnega kapitala.
