Prihodnje mesece izkoristite za pregled obstoječega portfelja, sami ali s pomočjo finančnega svetovalca.
Ne glede na razlike v donosnostih med posameznimi obdobji, je bolj smiselno upoštevati trenutno stanje na trgih in se manj zanašati na zgodovinske podatke.
Vlagatelji, ki se odločajo za varčevanje v vzajemnih skladih v različnih obdobjih, uporabljajo različne trgovalne strategije. Še vedno sta največkrat uporabljeni strategiji enkratnega nakupa (buyandhold) in periodičnega varčevanja (dollarcostaveraging). Obstajajo pa tudi vlagatelji, ki so bolj aktivni in pri varčevanju poskušajo s strategijo čakanja na pravi trenutek za vstop in izstop (ang. market timingstrategy) izkoriščati koledarske anomalije.
Kaj so koledarske anomalije?
Na finančnih trgih se pojavlja več koledarskih anomalij, ki jih vlagatelji uporabljajo pri svojih trgovalnih strategijah. Koledarske anomalije povzročajo večje donose v določenih obdobjih v trgovalnem letu, mesecu ali tednu. Med koledarske anomalije sodijo januarski efekt, halloween efekt, učinek dneva v tednu, učinek prehoda v nov mesec itd. Takšne anomalije večkrat uporabljajo vlagatelji, ki neposredno trgujejo z delnicami, medtem ko se vlagatelji v vzajemnih skladih teh strategij ne poslužujejo pogosto.
Med pomembnejšo koledarsko anomalijo, ki se uporablja pri trgovalnih strategijah v poletnih mesecih, sodi halloween efekt. V tem primeru gre za znani borzni rek, ki pravi, da prodaj maja in se vrni v novembru. Takšna strategija se je v preteklosti izkazala kot dolgoročno učinkovita strategija, še posebej takrat, ko so finančni trgi v obdobju od oktobra do maja rasli z nadpovprečno rastjo.
Portfelj lahko zavarujete na več načinov
Ne glede na razliko v donosnostih med zimskimi in poletnimi meseci, je pred odločitvijo o umiku iz naložbe smiselno upoštevati predvsem stanje na finančnih trgih in se manj zanašati na zgodovinske podatke. Če bi na primer to strategijo uporabili v ciklu okrevanja po krizi, ne bi bili deležni velikega dela rasti, kateri smo ji bili priča ravno v tem obdobju.
Zaradi trenutnega dogajanja na finančnih trgih in pričakovanj za naprej, vlagateljem v prihodnjih mesecih svetujemo nekoliko več previdnosti. Sicer se je dogajanje na razvitih trgih v tem trenutku umirilo, kakor se je umirila tudi gospodarska slika, smo bili v preteklih mesecih priča zelo visokemu nihanju delniških tečajev in bi lahko v prihodnjih mesecih doživeli ponovitev dogajanja iz preteklih mesecev. Najslabše kar lahko storite, pa je to, da pretiravate!
Po vsem dogajanju je pri naslednji korekciji smiselno razmisliti, če dejansko še predstavlja priložnost ali znanilo prihodnjih dogodkov
Dejstvo je, da nihče ne ve, kdaj bo prišlo do korekcije. Čeprav je po navadi celo pozitivna, saj pokaže, da je trg še vedno zdrav ter ponudi dobro nakupno priložnost. Korekcija je nekaj, čemur se vlagatelji ne moremo izogniti. Ostane nam samo to, da jo pričakujemo in se na to ustrezno pripravimo. Glede na to, da obdobje borznega bika traja že dobrih 7 let, se vse več vlagateljev sprašuje, kako se zavarovati pred morebitnim obratom trenda. Odgovor je: ne tako, kot sedaj mislite! Največja napaka vlagateljev je ta, da poskušajo predvideti gibanje trga. Raziskave kažejo, da je anualizirana donosnost trga (oz. indeksa S&P 500) v zadnjih 30 letih znaša okoli 11 odstotkov. V istem času je bila povprečna letna donosnost vlagateljev okoli 4-odstotna. Razliko v donosnosti se lahko pripiše vlagateljem samim.
Raziskava na področju vedenjskih financ, objavljena leta 1998, je pokazala, da ima posamezni vlagatelj več kot 50-odstotno možnost, da bo prodal boljšo delnico ali sklad. Obenem pa se v večini primerov izkaže, da se te enote, ki jih je vlagatelj prodal, v naslednjem obdobju izkažejo za bolj donosne od trga; enote, ki jih vlagatelj obdrži, pa za manj donosne od trga. Gre za preprosto psihologijo vlaganja, ko se vlagatelji na eni strani do zadnjega izogibajo realizaciji izgub, na drugi pa vstopajo na trg po daljšem obdobju rasti. Držati bi se morali preprostega pravila: manj se poglabljate v podrobnosti, manj je možnosti, da boste storili napako.
S podobnimi problemi se soočajo vsi - od vlagateljev začetnikov do strokovnjakov -, ki dnevno trgujejo na kapitalskih trgih. Tudi upravljavci, pravi raziskava, se spopadajo s podobnim razmišljanjem. Iz raziskave je razvidno, da upravljavci, ki se otepajo nedonosnih delnic, v povprečju dosegajo za štiri odstotne točke slabši anualizirani rezultat, kot tisti, ki brez težav prodajo naložbo, ki prinaša izgubo. Tako je tudi izbira pravega upravljavca dobra poteza, ki se vam lahko v prihodnje obrestuje.
Kako se pripraviti?
Popolno zavarovanje pred padci tečajev ne obstaja. Se pa da te padce na razne načine omejiti. Ali boste to počeli s povečanjem pozicij v defenzivnih sektorjih, ali z nakupi manj tveganih vrednostih papirjev, ali pa celo z dodajanjem alternativnih naložb, ki niso korelirane z gibanjem trga, je odvisno od vas samih ter vašega profila tveganja. Svoj portfelj lahko seveda prilagajate tudi sami. Zapomniti pa si morate glavno pravilo: ne sprašujte se kam gre trg ampak kdaj boste potrebovali sredstva in skladno s tem tudi investirajte. Bolj je oddaljen konec varčevanja, več sredstev lahko investirate v bolj tvegane naložbe. In obratno. Ne pozabite tudi dejstva, da so padci na delniških trgih pozitivni za dolgoročne vlagatelje, ki te padce izkoristijo za poceni nakupe.
Nenazadnje pa: Ne poslušajte tistih, ki vam obljubljajo rast v prihodnjih 3 mesecih - kratkoročnega dogajanja ne more predvideti nihče na svetu!
Najboljše, kar lahko storite, je to, da si priskrbite drugo mnenje.
