Za slovenskimi vlagatelji uspešnih 25 let

Za slovenskimi vlagatelji uspešnih 25 let

Od ustanovitve prvega vzajemnega sklada v Sloveniji je minilo že 25 let. Slovenski vzajemni skladi so prvo leto negativnih donosov zabeležili šele v letu 2008, po sedemnajstih letih delovanja.

Prvi vzajemni sklad v Sloveniji, KD Galileo, je bil ustanovljen v 1.1.1992 in predstavlja začetek delovanja slovenskega trga vzajemnih skladov. Sklad je od ustanovitve do danes upravičil zaupanje prvih vlagateljev, saj je v 25 letih kljub finančnim krizam dosegel 18,28 - odstotni povprečni letni donos (skupaj 6.555,32 odstotka), kar je zgodovinsko gledano nadpovprečno tudi v globalnem smislu. KD Galileo je že prvo leto vlagateljem prinesel trimestno donosnost.

Pozitivno so se vzajemni skladi gibali vse do leta 2008, ko so v povprečju izgubili dobrih 39 odstotkov vrednosti. Leta 2009 in 2010 je sledil odboj - najprej za 30 in nato še za 10 odstotkov. V 2011 pa se je povprečna vrednost domačih vzajemnih skladov znižala za dobrih 12 odstotkov. Od leta 2012 pa slovenski vzajemni skladi beležijo pozitivno donosnost: 8,3 odstotka v 2012, 3 odstotka v 2013, 11,74 odstotkov v letu 2014, 0,68 odstotka v letu 2015 in 8,95 odstotkov v letu 2016*.

Pogledali smo, kako bi se gibala sredstva v hipotetičnem primeru, če bi vlagatelj vložil sredstva leta 1992 (od ustanovitve prvega sklada), pred 25 leti, pred 20 leti, pred 15 leti, pred 10 leti in pred 5 leti. Donosi so preračunani na podlagi aritmetične sredine donosov vseh slovenskih skladov, ki so poslovali v izbranem obdobju. Skladov, ki so v obravnavanem obdobju prenehali s poslovanjem, nismo upoštevali.

Kako bi se gibala sredstva vlagatelja v izbranem obdobju?

Vlagatelj, ki bi vložil 10.000€ v slovenske vzajemne sklade pred 25 leti, bi trenutno imel 419,836 tisoč evrov. Povprečna letna donosnost sredstev bi bila 16,18-odstotna.

Graf: Gibanje vloženih 10.000€ od začetka leta 1992 do 2017*

Vlagatelj, ki bi vložil 10.000€ v slovenske vzajemne sklade pred 20 leti, bi trenutno imel 58,393 tisoč evrov. Povprečna letna donosnost sredstev bi bila 9,26-odstotna.

Graf: Gibanje vloženih 10.000€ od začetka leta 1997 do 2017*

Vlagatelj, ki bi vložil 10.000€ v slovenske vzajemne sklade pred 15 leti, bi trenutno imel 26,583 tisoč evrov. Povprečna letna donosnost sredstev bi bila 6,77-odstotna.

Graf: Gibanje vloženih 10.000€ od začetka leta 2002 do 2017*

Vlagatelj, ki bi vložil 10.000€ v slovenske vzajemne sklade pred 10 leti, torej tik pred finančno krizo, bi trenutno imel 12,258 tisoč evrov. Povprečna letna donosnost sredstev bi bila 2,07-odstotna.

Graf: Gibanje vloženih 10.000€ od začetka leta 2007 do 2017*

Vlagatelj, ki bi vložil 10.000€ v slovenske vzajemne sklade pred 5 leti, bi trenutno imel 13,931 tisoč evrov. Povprečna letna donosnost sredstev bi bila 6,98-odstotna.

Graf: Gibanje vloženih 10.000€ od začetka leta 2012 do 2017*


25 let 20 let 15 let 10 let 5 let
Povprečna letna donosnost (v %)
16,18 9,26 6,77 2,07
6,98

Zgoraj navedeni primeri nakazujejo na upravičenost teze, da so vzajemni skladi dolgoročno zelo donosna naložba, ki je zaradi razpršitve premoženja in s tem nižjega tveganja primerna za izpolnitev vaših finančnih in življenjskih ciljev.

* na dan 3.1.2017 ob 10:00

Povprečna donosnost domačih vzajemnih skladov po letih

V primeru dodatnih vprašanj pišite na miha.todurov@vzajemci.com.

Opomba: Donosnost je preračunana na podlagi aritmetične sredine letnih donosov vseh domačih vzajemnih skladov, ki so poslovali v izbranem obdobju in so še aktivni. Za preračun je bila uporabljena statistika spletne strani Vzajemci.com. Pretekli donosi ne garantirajo prihodnjih donosov. Prispevek je informativne narave in ne predstavlja priporočila za nakup.

Prenesite si priročnik o alternativnih naložbah

Alternativne naložbe spadajo med naložbene možnosti, ki so vedno bolj razširjene tudi med slovenskimi vlagatelji. Zato smo se odločili za izdajo priročnika o alternativnih naložbah, s katerim bi radi predstavili prednosti in slabosti tega novega naložbenega razreda.

Priporoči članek prijatelju