Drugo mnenje: Čakajoč na vrnitev Balkan ekspresa

Drugo mnenje: Čakajoč na vrnitev Balkan ekspresa

Vprašanje: V svojih prispevkih večkrat izpostavljate Balkan kot regijo, kjer so se vlagatelji naučili, da visoka rast pomeni tudi visoko tveganje in možnost visokih izgub. Pa vendar nihče ne omenja, če je regija že primerna za nova vlaganja. Kakšna so vaša pričakovanja glede Balkana in ali menite, da bi bilo smiselno del sredstev nameniti tudi balkanskim skladom?

Balkan je ena od zgodb, ki so najbolj zaznamovale naložbeno zgodovino mladega slovenskega trga. Pred letom 2008 je regija veljala za "meko" med vlagatelji, ki se niso ozirali na tveganja, ki jih ta regija predstavlja. Po letu 2008, ko se je vrednost naložb v regiji več kot prepolovila, se je marsikateri vlagatelj opekel in uvidel, da konstantni donosi prek 20 odstotkov in več na letni ravni niso možni.

Pretekla gibanja vrednosti so pokazala na surovo volatilnost trgov - od 100-odstotnih pozitivnih donosov v enem, do 50-odstotnih negativnih donosov v naslednjem letu.

Ko tečaje dviguje likvidnost in ne rezultati

Najpomembnejši dejavnik visoke rasti tečajev je bila nesporno presežna likvidnost, ki je na nelikvidnem trgu povzročila, da je majhna ponudba delnic ob visokem povpraševanju povzročila višanje tečajev. Ključno vlogo pri rasti tečajev so odigrali predvsem institucionalni vlagatelji. Mednje uvrščamo švedske sklade (East Capital Balkan Fund, Gustavia Balkans), avstrijski sklad (Hypo South Eastern Europe Opportunities) ter hrvaške in slovenske sklade, ki so v obdobju 2006 in 2007 začeli intenzivno investirati v regijo širšega Balkana. Poleg velike likvidnosti so na rast vplivala še pozitivna vrednotenja podjetij, privatizacija in prevzemi ter pristopna pogajanja držav za vstop v Evropsko unijo. S sprejetjem vrste zakonov s področja trga vrednostnih papirjev, s ciljem ureditve kapitalskega trga in zaščite malega delničarja, se je zanimanje za te trge še stopnjevalo.

V letu 2007 so bili neto prilivi v balkanske sklade najvišji, medtem ko so skladi dosegli najvišje vrednosti v jeseni 2007, ko so od ustanovitve mnogi presegli 100-odstotno donosnost. Razlogi za visoke prilive v sklade so bili v tako v dobršni  meri plod povečanega oglaševanja visokih preteklih donosov, kar je  zagotovo pripomoglo, da so bili največji prilivi v balkanske sklade zabeleženi ravno na vrhuncu rasti. V tej zadnji fazi je mnogo fizičnih in pravnih oseb nakupe točk skladov in delnic financiralo tudi z zadolževanjem in zastavo vrednostnih papirjev in točk skladov pri bankah.

Pot navzdol v območje stagnacije

Razlog za razprodaje delnic in točk balkanskih skladov v letu 2008  lahko povežemo z obdobjem povečane negotovosti glede rešitve statusa Kosova, z volitvami na Hrvaškem, s hipotekarno krizo v ZDA ter z nastopom globalne finančne krize in drastičnega upada gospodarske aktivnosti v svetu. Leto 2008 je bilo najbolj stresno leto vlagateljev v balkanske vzajemce, saj so tečaji, po izredni rasti v letu 2007, v letu 2008 strmoglavili in v enem letu beležili padce več kot 50 odstotkov vrednosti. Zaradi prevelike izpostavljenosti balkanskim trgom se je del izgub prenesel na celotne portfelje. Draga lekcija, iz katere upamo, da so se vlagatelji naučili pomena ustrezne razpršitve naložb in pomembnega pravila, da obrobnim trgom, kot so balkanski, ne namenimo več kot 15 odstotkov sredstev portfelja. Še večji šok so doživeli vlagatelji, ki so na balkanske trge vstopali s pomočjo lombardnih kreditov, kjer so bile izgube vrednosti zaradi uporabe vzvoda tudi do 3,5-krat višje od tržnih vrednosti.

Lekcija preteklih let je sila preprosta: na obrobne trge z nizko tržno kapitalizacijo nikoli ne investirajte več kot 15 odstotkov naložbenega portfelja in nikoli za nobeno naložbo ne uporabljajte kreditov. Predvsem pa je potrebno zavedanje, da visoka rast v enem obdobju vključuje možnost velikih padcev vrednosti v naslednjem. Brez tveganja ni donosa.

Potencial ostaja

Navkljub težkim spominom mnogih, regija še vedno nosi velik potencial dolgoročne rasti. Vendar pa bodo morali biti vlagatelji v prihodnje bistveno bolj previdni kot v preteklosti in na balkanske trge investirati le manjši del naložbenega portfelja.

S stališča dolgoročnega investitorja je smiselno del sredstev nameniti tudi tej regiji. K temu dejstvu moramo prišteti še dolgoročne dejavnike, ki vplivajo na privlačnost regije, kot je približevanje regije k EU, nizka korelacija z ostalimi borznimi trgi, zaostanek indeksov lokalnih borz za indeksi ostalih svetovnih borz, nizek strošek delovne sile in liberalizacija trga. In navsezadnje, ko govorimo o pravem trenutku investiranja, je smiselno premisliti o tem, da je za investiranje prepozno, ko o regiji že vsi govorijo. V tistem trenutku so skoraj vsi tisti, ki o regiji govorijo, tja že investirali in tudi zaslužili.

V vsakem primeru pa je na mestu opozorilo, da se pred investiranjem posvetujte z neodvisnim finančnim svetovalcem ali pa drugo osebo, ki je dobro poučena in ji zaupate, saj na podlagi vašega vprašanja ne moremo presoditi, če bi bila tovrstna naložba za vas primerna.

Vprašanja s področja naložb, bančništva ali zavarovalništva lahko pošljete na elektronski naslov svetkapitala@vzajemci.com. Odgovor strokovnjakov Vzajemci skupine boste prejeli v treh delovnih dneh preko elektronske pošte.

Prenesite si priročnik o alternativnih naložbah

Alternativne naložbe spadajo med naložbene možnosti, ki so vedno bolj razširjene tudi med slovenskimi vlagatelji. Zato smo se odločili za izdajo priročnika o alternativnih naložbah, s katerim bi radi predstavili prednosti in slabosti tega novega naložbenega razreda.

Priporoči članek prijatelju