Devet let po Lehman Brothers - iz krize se nismo veliko naučili

Članek slika

Devet let po katastrofi so vzroki za krizo znani, njihovo odpravljanje za preprečitev ponovitve pa počasi šepajo naprej.

Še deset dni nas loči od datuma, ki je močno zaznamoval 21. stoletje, ko smo bili priča propadu ameriške investicijske banke Lehman Brothers, ki je v ZDA in po svetu sprožil veliko finančno in nato tudi gospodarsko krizo, katere posledice še vedno niso odpravljene. Devet let po katastrofi so vzroki zanjo znani, njihovo odpravljanje za preprečitev ponovitve pa počasi šepajo naprej.

Vzroki krize, ki so pretresli svetovni finančni sistem, so znani.

V času nepremičninskega razcveta so se posojila za nakup stanovanj delila na vse strani tudi ljudem, ki jih niso bili sposobni odplačevati, ampak so špekulirali, da bodo cene nepremičnin rasle v neskončnost. Posojilodajalci so te tako imenovane drugorazredne hipoteke pretvorili v vrednostne papirje in jih prodajale za suho zlato po ZDA in svetu.

Podlaga za krizo je bila podana v času mandata demokratskega predsednika Billa Clintona, ki je podpisal ukinitev zakona sprejetega po veliki depresiji v 30. letih prejšnjega stoletja (Glass-Steagall). Ta je bankam onemogočil igranje z denarjem varčevalcev za investicijske posle oziroma prepletanje komercialnih in investicijskih bank.

Ko se je banka Lehman Brothers zavedla vseh razsežnosti lastnih težav, se je začelo mrzlično iskanje rešitve. Vlada je pomoč zavrnila, pričakovan prevzem s strani britanske banke Barclays pa je preprečila vlada v Londonu, kar se je pokazalo za modro potezo, saj je ista banka potem prevzela ostanke Lehmana za manj kot dve milijardi dolarjev.

Vlada morala reševati prevelike finančne ustanove.

Olajšanje Wall Streeta po stečaju takrat 158 let stare ugledne ustanove se je hitro umaknilo novim težavam. Washington je zvil roke Bank of America in jo potisnil v prevzem Merrill Lynch, ki je bila naslednja na vrsti za propad.

Nato je vlada rešila zavarovalnico AIG, katere propad bi bil veliko hujši, kongres pa je potrdil 700 milijard dolarjev vreden program za reševanje ostalih "prevelikih" finančnih ustanov, kot sta Goldman Sachs in Morgan Stanley, ki sta se iz investicijskih preoblikovala v navadni banki, da sta lahko dobili denar.

Na seznamu rešenih sta bili tudi hipotekarni banki Fannie Mae in Freddie Mac. Posledic za pohlepne bankirje, razen za 25.000 zaposlenih pri Lehman Brothers, ni bilo. Ne civilnih in ne kazenskih.

Iz krize se nismo veliko naučili.

Analitiki so mnenja, da se iz krize nismo veliko naučili. Trg derivatov znova raste in se banke spet igračkajo s poceni denarjem. Eden od vzrokov trenutnega stanja pa gre iskati v politiki največjih svetovnih centralnih bank.

Centralne banke so z ohlapno monetarno politiko ter politiko negativnih obrestnih mer povzročile to, da imamo na trgu več tisoč miljard državnih obveznic z negativno obrestno mero, obrestne mere na depozite pa so na ravni, nesprejemljivi za veliko večino ljudi.

Trenutno stanje vpliva tudi na namenske sklade, namenjene varčevanju za pokojnino. Obrestne mere državnih obveznic, ki poleg depozitov predstavljajo pomembno utež v takih skladih, so na zelo nizkih ravneh. Istočasno so na rekordnih ravneh vrednotenja delnic. Pokojninski skladi se tako soočajo z dilemo: se sprijazniti z ničelno donosnostjo ali več tvegati.

Vsak od teh dveh scenarijev bo negativno vplival na donose varčevalcev. V kolikor se upravitelji sprijaznijo z minimalno donosnostjo, se bodo v roku nekaj let morali soočiti z likvidnostnimi težavami, saj se lahko hitro znajdejo v situaciji, ko bo na voljo manj denarja za izplačilo sprotnih obveznosti. V kolikor pa se upravitelji odločijo za višje tveganje (do česar je v mnogih primerih že prišlo), se bodo morali soočiti tudi s krizami na delniških trgih, katere bi prav tako lahko pripeljale do likvidnostnih težav. In trenutna vrednotenja na razvitih trgih nam razkrivajo, da bodo prihodnji donosi delniških naložb verjetno precej nižji od tega, česar smo bili vajeni v preteklih letih.

Poskrbite za zavarovanje vašega portfelja!

Kot zapisano, nahajamo se v še neraziskanih vodah. Na eni strani rekordna vrednotenja ter negotovost, na drugi pa ogromne količine presežne likvidnosti. Z veliko verjetnostjo lahko povemo le to, da bosta negotovost ter volatilnost na trgih prisotna tudi v prihodnje. Zato morajo biti vlagatelji pripravljeni na hitre premike sredstev med posameznimi naložbami ter naložbenimi tipi.

Še posebej do izraza v takih časih pride ustrezna razpršitev naložbenih portfeljev. Ne mislim razpršitve med posameznimi delniškimi skladi ampak tudi med obveznice, alternativne naložbe ter po potrebi tudi gotovino.

Varčevalci boste tako v prihodnje morali še bolj paziti na sestavo vašega portfelja ter tega po potrebi tudi hitro prilagoditi. Pri tem vam lahko pomagamo tudi Vzajemci.

Myhajlo Todurov je osebni finančni svetovalec ter član Naložbenega odbora Vzajemci Skupine. V primeru vprašanj pišite na [email protected].

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja