"Turčija je eden izmed najbolj zanimivih trgov na območju Balkana, zaradi politične nejasnosti pa je trg BiH v regiji med najmanj zanimivimi," pravi Slavko Rogan, upravljavec skladov ALTA BALKAN in ALTA BALKAN SELECT ter direktor upravljanja premoženja ALTA Skladi d.d.. Meni, da balkanska regija ponuja priložnosti za vlagatelje, saj bo morala tudi v prihodnje rasti precej hitreje kot razvita gospodarstva, če bo hotela omiliti razlike v standardu življenja prebivalcev.
Čemu lahko pripišete takšno donosnost sklada ALTA BALKAN SELECT v tekočem letu?
Slavko Rogan: »V prvih mesecih letošnjega leta so balkanski trgi doživeli precejšen zagon, nakar je sledilo obdobje umirjanja. Trgi sicer niso upadli tako kot razviti, ki se trenutno nahajajo v fazi korekcije. Glede nato, da je pri določenih naložbah likvidnost trga majhna, se je to precej hitro odrazilo v porastu cen.«
Na kakšen način izbirate naložbe (srečanja s predstavniki podjetij, analize, itd.)?
S.R.: »Podlaga za izbor so analize podjetij, pa seveda vse pridobljene relevantne informacije o podjetju, panogi, državi, kjer je sedež podjetja in kjer posluje.«
Kakšnim kriterijem morajo naložbe ustrezati?
S.R.: »Najprej je tukaj stabilno poslovanje, rast in tudi ustrezna diverzifikacija ustvarjanja prihodkov. Tu mislim predvsem, da podjetje prihodkovno ni vezano zgolj na eno državo. Nadalje pa je nadvse pomembna tudi likvidnost delnice na trgu, saj so ti trgi že osnovi slabo likvidni.«
S katerimi ovirami se srečujete pri iskanju naložb?
S.R.: »Objavljanje podatkov se sicer izboljšuje, je pa še zmeraj bistveno slabše kot pri razvitih trgih. Ažurni in dovolj podrobni podatki, so največkrat tisti faktor, ki je omejevalni pri iskanju novih naložb.«
 |
Slavko Rogan, uni. dipl. ekon. |
| Starost: 42 let | |
| Izkušnje: 13 let | |
| Upravlja: ALTA BALKAN, ALTA BALKAN SELECT | |
Katere panoge so na območju Balkana najbolj perspektivne?
S.R.: »Industrija, Potrošne dobrine in Finance.«
Kateri trgi so najbolj zanimivi in kateri najmanj zanimivi na območju Balkana oz. katerim trgom posvečate največ pozornosti?
S.R.: »Turčija, ki ima svojo kritično maso, ter seveda zelo likviden trg, ter dobra podjetja. Potem Hrvaška, zaradi procesa vključevanja v EU in pa seveda Srbija, kjer je pričakovati, da se bodo sedaj za njih začela evropska vrata pospešeno odpirati. Nekoliko manj zanimiv je trg BiH, predvsem zaradi politične nejasnosti v tej državi.«
Katera odločitev je bila najslabša, ki ste jo naredili kot upravljavec sklada?
S.R.: »Izbor nekaterih naložb, ki so v trenutnih razmerah slabo likvidne.«
Katera odločitev je bila najboljša, ki ste jo naredili kot upravljavec sklada?
S.R.: »Da nisem prodal nekaterih naložb, ki so sicer med krizo močno upadle, sedaj pa so precej prispevale k trenutnemu donosu.«
Ali se je odnos ljudi do kapitalskega trga na območju Balkana spremenil v primerjavi s preteklimi leti? Na kakšen način?
S.R.: »Torej ta odnos se je po moji oceni vsekakor spremenil. Na začetku ere „balkana”, torej v letu 2006, se je Balkan tretiralo, kot nekaj izjemnega, temu ustrezno je bila umeščena tudi psihologija vlagateljev. Zelo pogumno, brez strahu pred tveganji. Osnovna načela likvidnosti, transparentnosti, varnosti in vrednosti so bila v ozadju. Čas krize je bil zelo boleč, tako da je danes pogled na te trge povsem drugačen. Regija kot taka ponuja pa priložnost, saj bo morala tudi v prihodnje rasti precej hitreje kot razvita gospodarstva, če bo hotela omiliti razlike v standardu življenja prebivalcev.«
Ali ste naklonjeni investiranju v Sloveniji?
S.R.: »Dolgo časa sem bil naklonjen, danes pa, če me vprašate imam pomisleke. Predvsem zaradi tega, ker pri nas na trgu samo eno podjetje deluje neodvisno od politike. Vsled političenga upravljanja so rezultati podjetij slabi, ni pa nikakršnega zagotovila, ne vem tudi če obstaja volja, da bi se to izboljšalo. Posledice lomastenja politike so vidne na dveh največjih bankah, zaradi katerih trpi celotno gospodarstvo in tudi javne finance. Rešitev za trg in tudi javne finance bi bila prodaja državnega premoženja, toda kaj takega v danih razmerah ni za pričakovati.«
Kaj pričakujete v prihodnje?
S.R.: »Zelo nehvaležno vprašanje za dane razmere. Kapitalski trgi v zadnjem času niso več povsem samostojni, tudi v svetu so po krizi postali zelo odvisni od politike. Je pa seveda razlika tega vmešanja pri nas in v svetu. Prvi tak primer, kateri je politično odvisen in je izjemnega pomena, je reševanje Grčije in razširjeno celotnega paketa PIIGS. Ne glede na poslovne rezultate, bodo politične odločitve reševanja vsekakor imele močnejši vpliv na trge, kot sami rezultati. Čedalje bolj sem osebno prepričan da v v EU nimamo dovolj maneverskega prostora, da bi težave sanirali tako, da ne bo nihče prikrajšan. To pa je spet druga zgodba za kapitalske trge.«
