KD Galileo znova na naložbenih zemljevidih

Članek slika

KD Galileo je najstarejši slovenski vzajemni sklad. Sklad je šel že praktično čez vse faze trga ter je bil deležen tako pohval, kot hudih kritik. Svoj čas pa je bil celo najdonosnejši vzajemc na svetu.

Ste vedeli?

- 5 največjih skladov v Sloveniji je tik pred krizo upravljalo približno s četrtino vseh sredstev v slovenskih skladih.
- Večji del sredstev je bil investiran v slovenske vrednostne papirje
- Ravno največji skladi so bili tudi najbolj priljubljeni v letih pred krizo
- Ravno največji skladi so med krizo, poleg balkanskih, izgubili največ
- Sklad KD Galileo je bil trikrat najdonosnejši sklad na svetu, med krizo pa je izgubil kar 67,41 odstotka (od najvišje do najnižje vrednosti)

Največje ni vedno najboljše

Analitiki pravijo, da je eden od problemov največjih skladov ta, da jim je težje uspešno poslovati. Pogosto morajo spustiti nekatere manjše naložbeno priložnosti, ki bi prinesle dobiček, saj ne morejo kupiti dovolj velikega deleža, da bi naredili opaznejši rezultat v celotnem portfelju naložb vzajemnega sklada. Ko takšen vzajemni sklad naredi svojo potezo, mora kupovati in prodajati naložbe, vredne več sto milijonov dolarjev, kar pogosto sili sklad, da kupuje po višjih cenah oziroma prodaja po nižjih, kar znižuje portfeljsko donosnost.

Zgoraj zapisano seveda velja v svetovnem merilu. Na slovenskem trgu lahko skladi že z nekaj deset milijonov evrov nadzirajo trg, obenem pa postanejo nelikvidni ob prvih znakih krize. Ravno to se je med zadnjo finančno krizo zgodilo z največjimi slovenskimi vzajemci. Velika večina teh je bila investirana v slovenskih delnicah. Izkoriščali so izjemno rast trga ter veliko prispevali k napihovanju balončka. A ko je prišlo do krize in je likvidnost usahnila, so se znašli v pasti, saj naložb, čeprav na organiziranem trgu, niso mogli prodati.

KD Galileo s preoblikovanim portfeljem

Eden izmed takih skladov je bil KD Galileo, nekoč svetovna zvezda slovenske industrije vzajemnih skladov, ki je po krizi postal eden izmed najbolj osovraženih vzajemcev v Sloveniji. Tako, kot nekateri drugi, je tudi ta sklad pred časom imel večji del sredstev vlagateljev v slovenskih vrednostnih papirjih. Tako je KD Galileo, mešani fleksibilni sklad, izgubil svojo fleksibilnost in se ni uspel pravočasno umakniti iz slovenskih delnic.

Kar nekaj let in izgubljenih sredstev v upravljanju je bilo potrebnih, da je sklad znova začel pridobivati naklonjenost vlagateljev. In v tem trenutku menim, da mu je to uspelo. Sklad, čeprav dobrih 20 let po ustanovitvi, končno predstavlja to, kar je zapisano v njegovem imenu. Torej mešani fleksibilni sklad.

Uspešno skozi negotovosti na trgih

Pri pregledu portfelja naložb opazimo, da delež delnic predstavlja slabih 40 odstotkov celotnega portfelja. Delež obveznic pa se giblje okoli 35 odstotkov. Tudi delež slovenskih vrednostnih papirjev je precej nižji in znaša 16 odstotkov, obenem pa del tega predstavljajo slovenske obveznice. Tudi obvezniški del portfelja je po našem mnenju investiran v enega izmed redkih delov obvezniškega trga, kjer vidimo potencial - v evropsko periferijo.

Čeprav ni bil imun, je sklad uspešno prešel skozi negotovosti na trgih v zadnjih 12 mesecih in ustvaril 1,72-odstotno donosnost (na dan 12.8.2016).

Myhajlo Todurov je osebni finančni svetovalec Vzajemci skupine in član Naložbenega odbora. V primeru dodatnih vprašanj pišite na [email protected].

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja