Vzpon sekundarnega trga za sklade zasebnega kapitala

Članek slika

V preteklosti je za sklade zasebnega kapitala veljalo, da gre za nelikvidno naložbo, dostopno institucionalnim vlagateljem, ki so na "nagrado" na račun svoje investicije morali čakati tudi več kot deset let. To pa se je v letih po krizi spremenilo.

Trg private equty skladov je bil namenjen vlagateljem, ki naložbo kupijo in držijo, in ne razmišljajo o prodaji za hiter zaslužek. Med zadnjo finančno krizo v letih 2008 - 2009 pa se je vse skupaj obrnilo na glavo, saj so trg preplavili vlagatelji, ki so želeli priti do svojega denarja in so na ta način pripravili teren za razvoj nove.

Zaradi zadnje finančne krize in volatilnosti na trgih so se vlagatelji začeli usmerjati tudi med druge naložbene razrede z željo po večji razpršitvi investiranih sredstev. Vendar so ti vlagatelji še vedno želeli likvidnost. Potreba je vplivala na razvoj sekundarnega trga, kjer lahko vlagatelji prodajo in kupijo deleže v skladih zasebnega kapitala. Tako je dolgoročno držanje naložbe za mnoge postalo sekundarnega pomena.

V lanskem letu je skupna vrednost poslov na sekundarnem trgu dosegla višino 40 milijard dolarjev, in je bilo leto 2015 najboljše v zgodovini za sekundarni trg za sklade zasebnega kapitala. Zaradi volatilnosti na trgih, ki smo ji priča letos, bi to, po mnenju analitikov, lahko še dodatno spodbudilo razvoj trga.

In zakaj se je ta trg tako dolgo razvijal?

Eden izmed ključnih razlogov je ta, da so bili nakupi in prodaje deležev na sekundarnem trgu nevsakdanji oz. se jih je držala nekakšna stigma. S časom se je to spremenilo, vendar je še vedno na trgu zelo malo ponudnikov, ki tvorijo sekundarni trg. Tako je zelo pomembno, da vlagatelji pri prodajah in nakupih deležev skladov zasebnega kapitala sodelujejo s svojimi finančnimi svetovalci, ki se na te stvari dobro spoznajo.

Kaj sploh so skladi zasebnega kapitala?

Zasebni kapital velja za filozofijo, brez katere bi bila zgodovina prikrajšana za številne znane iznajditelje in odkritelje. V Sloveniji je ta pojem in ta vrsta naložbe neznanka vsem nepoučenim vlagateljem, v tujini pa v take sklade že več kot 30 let vlagajo vsi ameriški, kanadski, angleški in nemški pokojninski skladi. V portfeljih pokojninskih skladov in večjih družin zaseda ta naložba zelo velik delež vsega premoženja.

Zato v današnjem času industrija zasebnega kapitala beleži močno in stabilno rast, sredstva v upravljanju bodo namreč v prihodnjih dveh letih presegla 4.000 milijard dolarjev. Prav tako se lahko, glede na zadnjo raziskavo Deloitte, v zadnjih 10 letih pohvalijo s povprečno letno donosnostjo investiranih sredstev v višini 13,7 odstotka.

Največji vlagatelji v te sklade so javne pokojninske družbe, saj imajo v lasti približno 30 odstotkov vseh sredstev, s katerimi upravljajo skladi zasebnega kapitala. Družinske pisarne pa po drugi strani prispevajo le 5 odstotkov vseh sredstev, med tem ko ima povprečna družina v teh skladih investiranih 27 odstotkov vseh sredstev.

Prepričani smo, da bodo v prihodnje tudi v Sloveniji tovrstni skladi igrali zelo pomembno vlogo v portfeljih vlagateljev, zraven pa prispevali svoje k razvoju gospodarstva. To potrjuje tudi podatek, da so tovrstni skladi dobili svoje mesto tudi v ZISDU-3.

Matej Petkovšek je strokovni sodelavec na področju osebnega finančnega svetovanja pri Vzajemci Skupina. V primeru dodatnih vprašanj pišite na [email protected].

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja