Intervju: »Obveznice bi morale biti glavni steber dolgoročnega varčevanja«

Intervju, Primož Cencelj, upravitelj vzajemnega sklada KD Bond

Članek slika

V začetku tedna so analitiki Naložbenega odbora Vzajemci skupine že izpostavili vzajemni sklad KD Bond. Tokrat pa smo se odločili, da za več informacij povprašamo upravitelja sklada, Primoža Cenclja iz KD Skladi.

Primož Cencelj je končal ekonomsko fakulteto v Ljubljani. Od leta 2006 si je nabiral izkušnje kot analitik v borznoposredniški družbi KD BPD, od marca 2008 pa je zaposlen v družbi za upravljanje KD Skladi. V letu 2012 je pridobil finančni strokovni naziv CFA (Chartered Financial Analyst). Upravlja obvezniški sklad KD Bond in denarni sklad KD MM.

Vzajemni sklad

Letos v %

5 let v %


KD Bond 1,61 33,50

V primeru dodatnih vprašanj ali pristopa pišite na [email protected].

Vir: Vzajemci.com (na dan 11.5.2016)

Vzajemni sklad KD Bond je med slovenskimi obvezniškimi skladi najdonosnejši tako na 3-, kot tudi na 5-letni ravni. Kaj je odgovorno za tak uspeh oz. za tako visoko donosnost?

Rezultati sklada so posledica številnih dejavnikov, med katerimi bi poudaril splošno dogajanje na obvezniških trgih. Obveznice so zaradi stimulativnih ukrepov centralnih bank beležile nadpovprečne rasti. Na drugi strani pa smo z zelo aktivnim upravljanjem dosegli višji donos od primerjalnega indeksa. Aktivno upravljanje v principu pomeni, da so lahko naložbe in njihove uteži drugačne od »sestavin« primerjalnega indeksa.

Kako poteka upravljanje vzajemnega sklada KD Bond? Kako poteka izbira naložb? Katerim kriterijem morajo te ustrezati?

Proces upravljanja skladov je zelo sistemski. Velik poudarek namenjamo analizi makroekonomskega in političnega okolja, kjer smo razvili metodologijo za napovedovanje odločanja centralnih bankirjev. Na tej osnovi ustvarimo želeno strukturo portfelja. Katere končne naložbe bodo del te strukture pa je odvisno od analize izdajateljev, s ciljem doseči najvišji donos prilagojen/popravljen za tveganje. Vse bolj pa uporabljamo tudi dinamično optimizacijo portfelja.

Struktura portfelja sklada se je v zadnjem letu kar dobro prevetrila in smo v precej kratkem času videli kar velike spremembe - umik nemških obveznic ter še večji poudarek na evropski periferiji. Kaj je botrovalo tej odločitvi, ki se je izkazala za pravilno?

Glavni motiv upravljanja temelji na iskanju najvišjega donosa prilagojenega/popravljenega tveganju. Celotna analiza je torej usmerjena v iskanje naložb, kjer je relativni ravni donos višji od ocenjene tveganosti. Če gledamo preteklo leto, je bilo naše iskanje vrednosti relativno uspešno.

Načrtujete v kratkem še kakšne spremembe strukture portfelja?

Sklad KD Bond aktivno upravljamo, to pomeni, da portfelj nenehno prilagajamo spremembam na trgu. Določene spremembe smo že naredili. Za kakšno bolj radikalno pa še čakamo na primeren trenutek na trgu.

Kako trenutna politika ECB vpliva na dogajanje na obvezniškem trgu, predvsem na obveznice, katere imate v portfelju? Kakšen je potencial za padec vrednosti enote premoženja? Kakšen je potencial za rast?

Menim, da je obvezniški trg v tem trenutku relativno drag in je težko pričakovati podobne donose kot v preteklih petih letih. Na drugi strani pa so ukrepi ECB tako močni, da je tudi potencialna izguba relativno omejena. Naš portfelj pa je oblikovan tako, da izkorišča določene ukrepe ECB. Ima pa vgrajene neke varovalke v primeru nižje aktivnosti centralne banke.

Kakšen vpliv bo po vašem imela politika ECB na dolgi rok? Pojavljajo se špekulacije, da bi lahko banke v kratkem začele ponujati negativne obrestne mere na kratkoročne depozite oz. te ukinjati? Mislite, da je to realna možnost?

Banke zdaj še ne obračunavajo negativnih obresti na depozite do 3 mesecev in s tem igrajo  vlogo dobrodelne organizacije. S to donacijo varčevalcem same beležijo izgubo. Še posebej je to značilno za denar na tekočem računu, ki ga lahko plasirajo samo pri centralni banki po -0,4- odstotni letni obrestni meri.

Bi lahko priporočili nakup točk sklada tistim, ki iščejo alternative depozitom in so za to pripravljeni sprejeti tudi nekoliko višje tveganje, kot ga sprejmejo pri sklenitvi depozita?

Obveznice bi morale biti glavni steber dolgoročnega varčevanja,še zdaleč pa ne edina naložba. Oblikovati je treba portfelj, ki odraža želeno tveganje posameznika. Z besedo tveganje mislim, kolikšno izgubo si posameznik lahko privošči. Omenjeno poznamo kot strateško alokacijo. Vendar zdaj, ko so trgi dragi, je smiselno iti pri upravljanju korak naprej v razvoju. Od statične alokacije k dinamični. V KD Skladih smo ravno zato oblikovali Individualno upravljanje premoženja, ki temelji na izkoriščanju tehnologiji Mean CVaR, dinamične portfeljske optimizacije.

Preberite tudi: Do stabilnega donosa ob zmernem tveganju

Skupina Vzajemci velja za vodilno neodvisno kapitalsko družbo s področja naložbenega svetovanja in ponudbe naložbenih produktov. Svoje naložbe nam je že zaupalo več kot 15 tisoč vlagateljev, ki tvorijo bazo lojalnih strank in cenijo prednosti kapitalsko neodvisnega pristopa. Za več informacij pišite na [email protected] ali pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 35 08.


Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja