Borzni trg je indikator prihodnjega dogajanja v gospodarstvu. Čeprav nimajo vedno prav - delniški trgi so predvideli štiri od zadnjih osmih recesij - vlagatelji še vedno spremljajo znake in tako poskušajo predvideti prihodnje dogajanje.
Po padcu, ki smo mu bili priča v zadnjih tednih, se mnogi vlagatelji sprašujejo, če bo sledila recesija. Večina priznanih analitikov je mnenja, da recesije ne bo. Takega mnenja je tudi Naložbeni odbor Vzajemci skupine. Podatki, ki so nam danes na voljo, kažejo na to, da do te skoraj da ne more priti.
Preberite tudi: Ne pustite volatilnosti vplivati na vaše odločitve!
Kot smo zapisali v uvodu, delniški trgi nam lahko služijo kot indikator prihodnjega dogajanja, vendar nihče ne pravi, da se ne motijo. V zgodovini je bilo veliko primerov korekcij, katerim ni sledila recesija. V povprečju do podobnih korekcij pride enkrat na pet let.
Tabela: Korekcije borznega indeksa S&P 500 brez recesije
| 1939-40 | -31,9% |
| 1941 | -34,5% |
| 1943 | -13,1% |
| 1947 | -14,7% |
| 1961-62 | -26,4% |
| 1966 | -22,2% |
| 1967-68 | -10,1% |
| 1971 | -13,9% |
| 1978 | -13,6% |
| 1983-84 | -14,4% |
| 1987 | -33,5% |
| 1998 | -19,3% |
| 2002 | -14,7% |
| 2010 | -16,0% |
| 2011 | -19,4% |
| 2015 | -12,4% |
Povprečje |
-19,4% |
*podatki na dan 17.01.2016
Če gre verjeti zgodovini, se verjetno nahajamo že skoraj pri koncu obdobja padcev. Seveda pa niso izključeni tudi nadaljnji padci, čeprav pogoji za to niso bili izpolnjeni.
Čeprav so padci na delniških trgih lahko zelo boleči za povprečnega vlagatelja, obenem po navadi predstavljajo tudi eno izmed najboljših priložnosti za prihodnje nadpovprečne rezultate. To je paradoks investiranja, katerega se lahko držijo le redki vlagatelji, saj si je težko predstavljati prihodnje donose med tem, ko so trgi obarvani v rdeče.
Spodaj si lahko pogledate tabelo, v kateri so navedene donosnosti, ki so jih dosegli vlagatelji v petih in desetih letih po teh korekcijah.
5 let |
10 let |
||
| 1939-40 | -31,9% | +110,2% | +231,2% |
| 1941 | -34,5% | +120,6% | +369,5% |
| 1943 | -13,1% | +64,6% | +267,7% |
| 1947 | -14,7% | +139,0% | +359,5% |
| 1961-62 | -26,4% | +78,8% | +155,4% |
| 1966 | -22,2% | +48,9% | +90,5% |
| 1967-68 | -10,1% | +10,5% | +37,6% |
| 1971 | -13,9% | +27,9% | +88,6% |
| 1978 | -13,6% | +119,2% | +346,2% |
| 1983-84 | -14,4% | +152,1% | +281,2% |
| 1987 | -33,5% | +107,9% | +419,0% |
| 1998 | -19,3% | -2,9% | -12,8% |
| 2002 | -14,7% | +34,4% | +32,8% |
| 2010 | -16,0% | +103,6% | ni podatka |
| 2011 | -19,4% | +79,1% | ni podatka |
| 2015 | -12,4% | ni podatka | ni podatka |
Povprečje |
-19,4% |
+79,6% |
+205,1% |
