Začetek leta preizkuša živce vlagateljev

Članek slika

Uvod v letošnje leto je bil tak, kot ga še ne pomnimo. Razprodaje so se tokrat preselile od trgovcev z blagom k trgovcem z delnicami, za znižanja pa je bila zaslužna »poceni kitajska roba«. Ker so časi resni, vlagatelji pa zaskrbljeni, bomo dali šalo na stran in pogledali vzroke za dramatičen uvod v novo leto in skušali oceniti, ali ti res opravičujejo tolikšne pocenitve.

Trenutna situacija močno spominja na avgust preteklega leta, kjer je bila večina borznih padcev tako ali drugače povezana s Kitajsko. Kitajska kot dežurni krivec je v leto vstopila z močnim borznim pretresom, kjer je bilo zaradi omejitev kar dvakrat ustavljeno trgovanje, po odpravi omejitev pa so tečaji nadaljevali drsenje in do včeraj izgubili že 20 odstotkov glede na lanski december. Spet so oživeli strahovi glede upočasnjevanja kitajskega gospodarstva, podprti z nekoliko slabšo dinamiko rasti pri storitvenih aktivnostih v decembru, rahlim upadom proizvodnih aktivnosti in skokom zadolževanja. Devalvacija kitajskega juana poslabšuje konkurenčnost pri izvoznikih na Kitajsko. Tu ima pomembno partnersko vlogo poleg azijskih držav tudi Evropa.

Padec cen nafte in ostalih surovin je drugi dejavnik, ki polni naslovnice gospodarskih novic in povzroča negotovost. Del krivde bi zopet lahko pripisali Kitajski, ki zaradi upočasnjevanja porablja manj, še večji problem pa je nezmožnost naftnih kartelov, da se dogovorijo o znižanju načrpane kvote. Resnejši negativen vpliv na gospodarstvo zaredi tega čutijo države, kot na primer Brazilija, Rusija, Južna Afrika, v razvitem svetu pa denimo Avstralija, Norveška...

Koncentracija slabih novic torej prihaja iz dveh področij, ki širita sentiment na preostale trge. Realen pogled na preostale dejavnike nam pokaže, da situacija po svetu v resnici ni tako slaba. Po do zdaj objavljanih podatkih se makroekonomska situacija v razvitem svetu ne poslabšuje, v Evropi so celo vidni znaki izboljšav. Po močni borzni korekciji postajajo vrednotenja nekaterih delnic vse privlačnejša, še posebno če verjamemo v napovedano rast dobičkov v letošnjem letu. Globalne recesije za zdaj še ni na vidiku, zato imajo tudi borzne korekcije svoje meje in 10-odstotni padec vrednosti je lahko že blizu teh meja. Ocene večine strategov ostajajo nespremenjene, kjer za letošnje leto pričakujejo rast borznih tečajev. Trenutna situacija tako bolj spominja na močnejšo korekcijo, iz katere se lahko razvijejo tudi dobre nakupne priložnosti.

Sašo Ivanović je direktor sektorja upravljanja naložb pri Triglav Skladi.

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja

Na borznih trgih prevladuje zmerni optimizem

30.06.2021

S. Ivanović