Ob pogledu na dogajanje na delniških trgih v prvih dneh novega leta se je marsikdo vprašal, ali so svetovni delniški trgi na pragu večjega padca.
V prvih štirih delovnih dneh je ameriški delniški indeks S&P 500 izgubil 4,9 %, kar je najslabši start v zgodovini tega indeksa. Podobno so se odrezali tudi ostali ključni delniški trgi (Evropa, Japonska). Glavni krivec tej negotovosti je znova Kitajska. Podobno kot poleti smo priča padanju vrednosti kitajskih delnic, kitajske valute in slabim makroekonomskim podatkom, ki še naprej kažejo nadaljnjo upočasnitev drugega največjega gospodarstva v svetu. Mnogi so prepričani, da lahko kriza na Kitajskem sproži globalno recesijo in ponovitev finančne krize, ki smo ji bili priča v letu 2008.
Kitajska – vzrok negotovosti
Glavna negotovost danes izvira iz strahu, da bo globalno gospodarstvo padlo v novo recesijo. Res je, da določeni makroekonomski podatki vzbujajo skrb, predvsem proizvodni sektor (ameriški in kitajski PMI pod ključno mejo 50) , vendar na drugi strani storitveni sektor kaže na nadaljnjo pozitivno rast svetovnega gospodarstva (storitve PMI v ZDA nad 55). Na splošno so razvita gospodarstva v dokaj dobrem stanju (Evropa, ZDA, Japonska) in res bi bil potreben velik šok, da bi v letu 2016 padli v novo recesijo. Ta šok je lahko Kitajska, ki je v preteklih letih imela svoj kreditni balon, saj se je delež dolga v BDP dvignil s 160 % v letu 2008 na 240 % v letu 2015, kar kaže, da so se posojila dodeljevala brez pravega nadzora. Vendar ostaja prepričanje, da lahko kitajsko vodstvo obvlada potencialno finančno krizo, saj ima dovolj sredstev za rešitev domačega bančnega sistema, če se bo delež slabih posojil močno povišal.
Eden izmed glavnih strahov je tudi, da bi Kitajska močno zmanjšala vrednost svoje valute (kar se že dogaja). To bi privedlo do valutne vojne med azijskimi gospodarstvi, saj bi ostale države, da bi ostale konkurenčne, sledile Kitajski in tudi same znižale vrednost svojih valut. To bi lahko postalo problematično za azijska podjetja, ki so se zadolževala v ameriških dolarjih, da ne bi mogla odplačevati svojih obveznosti. Ta scenarij bolj spominja na leto 1998 in azijsko krizo, ki so jo razvita gospodarstva prestala brez problemov.
Korekcija in ne nova finančna kriza
Glede na zgoraj navedeno ne verjamem, da smo na pragu ponovitve leta 2008, ne bi pa izključil večje korekcije v letošnjem letu. Moramo se zavedati, da smo priča rasti delnic (MSCI World Index) vse od marca 2009. Če pogledamo ameriške delnice, so v tem času pridobile okrog 200 % (gre za drugi najdaljši in tretji največji bikovski trend v zgodovini ameriških delnic). V tem času (od marca 2009) smo imeli 3 korekcije, kjer so ameriške delnice izgubile več kot 10 % (največ, 19,4 %, v letu 2011 – ZDA izgubile najvišjo bonitetno oceno, kriza v evroobmočju). Trenutno so ameriške delnice le 8,8 % oddaljene od vrha.
Padci, večji od 20 %, so zelo redki (samo 10 x od leta 1929) in so navadno zgodijo, ko ameriško gospodarstvo pade v recesijo. Tega trenutno ne pričakujemo. Tudi vrednotenja niso pretirano visoka. Še največja nevarnost ameriškim in svetovnim delnicam je prehitro zviševanje ključne obrestne mere s strani ameriške centralne banke.
Povprečno leto 2016
Za leto 2016 tako ostajamo zmerni optimisti. Delnice še naprej ostajajo najzanimivejši naložbeni razred, znotraj katerega dajemo večjo utež evropskim in japonskim delnicam. Negativnemu scenariju, kjer bi Kitajska potegnila celotno svetovno gospodarstvo v recesijo, pripisujemo majhno verjetnost. Pozitiven trend, ki traja od marca 2009, je resda malo utrujen, vendar še ni zaključen. So pa značilna večja nihanja v tem delu cikla, kar sedaj tudi doživljamo.
