Sektor Zdravstva in farmacije maja postregel z najvišjimi donosi

Pregled tedenskega dogajanja

Ameriški BDP v prvem četrtletju rasel po 1,8-odstotni stopnji

Visoke cene goriv, vladno omejevanje proračunskih izdatkov in šibka široka potrošnja so glavni vzroki počasne gospodarske rasti ZDA v prvem letošnjem četrtletju. Ameriški bruto domači proizvod (BDP) se je v prvem četrtletju na letni ravni okrepil za 1,8 odstotka, je prvo oceno iz aprila potrdilo ameriško ministrstvo za trgovino. Analitiki sicer ocenjujejo, da je ameriška gospodarska rast v drugem četrtletju nekoliko pospešila in dosega okoli 2,5 odstotka. Za celotno leto pričakujejo triodstotno zvišanje BDP, kar bi bilo skoraj enako kot v letu 2010, ko je ameriško gospodarstvo beležilo 2,9-odstotno rast. Več >>

Avstralsko gospodarstvo z največjim padcem v 20 letih

Avstralsko gospodarstvo se je v letošnjih prvih treh mesecih na četrtletni ravni skrčilo za 1,2 odstotka in s tem zabeležilo največji padec v zadnjih 20 letih. Padec bruto domačega proizvoda (BDP) je posledica naravnih katastrof, ki so prizadele rudarstvo in kmetijstvo. Kot je  sporočil avstralski statistični urad, je avstralski BDP v prvih treh mesecih letos zabeležil največji padec na četrtletni ravni po začetku leta 1991. Na letni ravni je sicer prišlo do enoodstotne rasti. Kljub temu se je avstralsko gospodarstvo izkazalo bolje, kot so napovedovali analitiki. Ti so namreč pričakovali 1,4-odstotno zmanjšanje na četrtletni in 0,7-odstotno rast BDP na letni ravni. Več >>

Indija v četrtletju s 7,8-odstotno gospodarsko rastjo

Indijsko gospodarstvo je po podatkih tamkajšnjega statističnega urada v obdobju od januarja do marca beležilo 7,8-odstotno rast. To je manj od napovedi analitikov, ki so pričakovali 8,2-odstotno rast. V celotnem poslovnem letu, ki se je končalo konec marca, je bila rast 8,5-odstotna, medtem ko je leto prej znašala 7,4 odstotka. Nižjo četrtletno gospodarsko rast Indije od pričakovanj je pripisati agresivnemu nizu zvišanja obrestnih mer. Indijska centralna banka jih je v zadnjih 15 mesecih s ciljem ukrotiti inflacijo, ki znaša 8,6 odstotka, zvišala kar devetkrat. Več >>

Hrvaška v prvem četrtletju znova s padcem BDP

Hrvaški BDP se je v prvih treh mesecih letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani znižal za 0,9 odstotka, je v prvi oceni sporočil hrvaški statistični urad. Trend krčenja hrvaškega gospodarstva v medletnih primerjavah traja že od prvega trimesečja 2009, prekinil pa se je le z rahlo 0,3-odstotno rastjo v tretjem trimesečju lani. Bruto domači proizvod (BDP) se je po popravljenih podatkih urada v zadnjem lanskem trimesečju skrčil za 0,6 odstotka, tako da se je upadanje gospodarske dejavnosti v prvih treh mesecih letošnjega leta po prvih ugotovitvah statistikov znova okrepilo. Več >>

Mehika napovedala svojega kandidata za generalnega direktorja IMF

Mehika je po tem, ko je za to dobila tudi podporo Španije, napovedala, da bo vložila kandidaturo predsednika tamkajšnje centralne banke in nekdanjega finančnega ministra Augustina Carstensa za prvega moža Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Za izvolitev Mehičana na čelo IMF se sicer po besedah Jimeneza zavzemajo tudi države Latinske Amerike. Espinoza je ob tem dodala, da je o kandidaturi Carstensa že govorila tudi z zunanjimi ministri Brazilije, Avstralije, Tajske, Peruja, Paragvaja in Urugvaja. Obenem pričakuje, da bo o tem kmalu spregovorila še z japonskim kolegom. Vir AFP, ki je blizu brazilski predsednici Dilmi Rousseff, je sicer dejal, da se Brazilija še ni odločila za podporo, saj želi pred tem preučiti celotno situacijo. Kandidatura Mehičana za direktorja IMF predstavlja močan pritisk trga hitro rastočih držav, ki si želijo, da bi imele po dolgi tradiciji evropskih šefov sklada tokrat na tem mestu svojega predstavnika. Več >>

Toyota, Honda in Nissan močno zmanjšali proizvodnjo na Japonskem

Japonska avtomobilska proizvodnja se je aprila zaradi težav pri pridobivanju delov, ki so posledica marčnega potresa in cunamija, krepko zmanjšala. Toyota Motor in Honda tako poročata o dvakrat manjši proizvodnji na svetovni ravni v primerjavi z enakim obdobjem lani. Toyota, ki je dolgo časa veljala za največjega svetovnega proizvajalca avtomobilov, zdaj pa se uvršča za General Motors in Volkswagen, je skupno proizvodnjo (ta vključuje še hčerinski družbi Daihatsu in Hino) zmanjšala za 48 odstotkov na 346.297 vozil, samo na Japonskem pa je proizvodnja aprila padla za 74,5 odstotka na 79.341 vozil.

Honda je aprila v letni primerjavi beležila 53-odstotni padec proizvodnje na svetovni ravni na 138.498 vozil, samo na Japonskem pa je proizvodnja podjetja padla kar za 81 odstotkov na 14.168 vozil.

Obseg proizvodnje je aprila zmanjšal tudi tretji največji japonski avtomobilski proizvajalec Nissan. Na Japonskem se je tako proizvodnja zmanjšala za slabih 49 odstotkov na 44.193 vozil, svetovna proizvodnja pa se je zmanjšala za dobrih 22 odstotkov na 248.024 vozil. Več >>

Fitch znižal obete za bonitetno oceno Japonske

Bonitetna agencija Fitch je obete za bonitetno oceno japonskega državnega dolga znižala s "stabilnih" v "negativne". Kot razlog je navedla ogromen javni dolg, ki presega dvakratno vrednost BDP Japonske. Japonci sodijo med enega najhitreje starajočih se narodov. Fitch ocenjuje, da ogromne japonske devizne rezerve sicer služijo kot stabilizacijski dejavnik, a stroški obnove po potresu in cunamiju 11. marca predstavljajo velik pritisk na javne finance države, jedrska kriza pa še dodatno prispeva k negotovosti. Več >>

Rusija bo julija odpravila prepoved izvoza žita

Rusija bo 1. julija odpravila prepoved izvoza žita, ki jo je zaradi posledic hude suše uvedla avgusta lani, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP  sporočil ruski premier Vladimir Putin. Odločitev Rusije sicer prihaja le tri dni po tem, ko je tudi Ukrajina sporočila, da zaradi rasti zalog ukinja vse omejitve izvoza. Rusijo je lani prizadela huda suša, ki je uničila četrtino ruske žetve, zato je tamkajšnja vlada avgusta prepovedala izvoz vseh vrst žita, konec lanskega leta pa je prepoved še podaljšala. Cene žita so zaradi ruske prepovedi izvoza na svetovnih borzah močno poskočile. Rusija velja za tretjo največjo izvoznico pšenice na svetu. Leta 2009 je prodala 21,4 milijona ton žita, za letos pa oblasti upajo, da bo pridelek žit dosegel okoli 85 milijonov ton. Več >>

Irak z Južnokorejci sklenil čez pet milijard evrov vreden gradbeni posel

Iraške oblasti so z južnokorejskim gradbenim podjetjem Hanwha sklenile 7,25 milijarde dolarjev (5,11 milijarde evrov) vreden posel, v skladu s katerim bodo Južnokorejci vzhodno od Bagdada zgradili povsem novo sosesko. Iraška prestolnica se namreč bori z vse večjim pomanjkanjem stanovanj. Nova soseska, ki bo od Bagdada oddaljena 25 kilometrov, bo zrasla na območju, imenovanem Besmaya, merila pa bo 1830 hektarov. Sestavljalo jo bo 100.000 novih stanovanj, Hanwha pa bo poleg tega poskrbela tudi za potrebno infrastrukturo. Na ta način bo dom 25 kilometrov stran od Bagdada dobilo 600.000 Iračanov, je povedal iraški premier Nuri Al Maliki. Več >>

Območje evra maja z 2,7-odstotno inflacijo

Države območja evra so maja na letni ravni zabeležile 2,7-odstotni dvig cen, je  v prvi oceni sporočil evropski statistični urad Eurostat. Inflacija je bila tako po prvih podatkih za 0,1 odstotne točke nižja kot aprila, a še vedno precej nad srednjeročnim ciljem Evropske centralne banke. Marca je bila inflacija v območju skupne evropske valute 2,7-odstotna, februarja pa 2,4-odstotna. Maja pred letom dni je bila 1,6-odstotna. Več >>

Maja v Sloveniji 0,8-odstotna inflacija

Cene življenjskih potrebščin v Sloveniji so se maja v primerjavi z aprilom v povprečju zvišale za 0,8 odstotka, je  objavil državni statistični urad. Rast cen na letni ravni je znašala 2,2 odstotka, povprečna 12-mesečna rast pa je bila 1,9-odstotna. Zvišale so se predvsem cene hrane ter obleke in obutve. Hrana in brezalkoholne pijače so se v primerjavi z mesecem prej podražili za 2,6 odstotka, obleka in obutev pa za 2,2 odstotka. Več >>

Anketna brezposelnost v Sloveniji v prvem četrtletju 8,5-odstotna

V Sloveniji je po anketi o delovni sili, ki temelji na mednarodno usklajenih opredelitvah Mednarodne organizacije za delo (ILO) in Eurostata, stopnja brezposelnosti v prvem četrtletju znašala 8,5 odstotka, je  objavil državni statistični urad. Stopnja anketne brezposelnosti za moške je znašala 8,6 odstotka, za ženske pa 8,3 odstotka. Več >>

Cene stanovanjskih nepremičnin v prvem četrtletju višje

Cene stanovanjskih nepremičnin so bile v prvem četrtletju letos povprečno za 4,7 odstotka višje kot v predhodnem četrtletju in za 4,1 odstotka višje kot v enakem obdobju lani. Zvišale so se cene novih in rabljenih nepremičnin, pri obojih pa se je obseg prometa zmanjšal približno za četrtino, je objavil državni statistični urad. Cene novozgrajenih stanovanj in družinskih hiš so se v prvem četrtletju letos glede na predhodno četrtletje zvišale za 5,9 odstotka. "Opazen dvig cen novih stanovanj je bil zaradi velike zaloge neprodanih stanovanj nepričakovan," ocenjuje statistični urad in dodaja, da je bil vsaj deloma posledica izpada ponudbe nekaterih cenejših ponudnikov, ki so v stečajnem postopku. Več >>

Banka Slovenije zahteva novo dokapitalizacijo NLB

Nadzorniki NLB so se v četrtek seznanili z odredbo Banke Slovenije, s katero ta predpisuje povečanje količnika kapitalske ustreznosti NLB Skupine. V Banki Slovenije zaradi zakonskih določil zadeve ne morejo komentirati, časnik Finance pa je ob sklicevanju na neimenovane vire poročal, da naj bi šlo za novo 250-milijonsko dokapitalizacijo. Predsednik uprave NLB Božo Jašovič je sicer v nedavnem pogovoru za Krizno ogledalo STA povedal, da želi banka v letošnjem letu skozi odprodaje, dezinvestiranje in zmanjšanje tveganju prilagojene bančne aktive v primeru najboljšega scenarija doseči pozitivni finančni učinek v višini 600 milijonov evrov. Jašovič je zagotovil tudi, da delajo vse v tej smeri, da banka ne bi potrebovala dodatne dokapitalizacije in bi z lastnimi ukrepi zagotovila kapitalsko trdnost. Več >>

Grčija še vedno razburja vlagatelje na svetovnih trgih

Evropska dolžniška kriza še vedno vrši pritisk na vlagatelje na svetovnih trgih, v zadnjem času pa je pozornost usmerjena predvsem na Grčijo, v kateri se trenutno mudijo strokovnjaki iz Evropske centralne banke (ECB), Evropske komisije in IMF. Odločitev o nadaljnjem izplačilu sredstev tej državi bo padla po tem, ko bo objavljena četrtletna revizija stanja grških javnih financ. Več si lahko preberete v zgodbi "Evropska dolžniška kriza".

Pregled vzajemnih skladov

Sektor Zdravstva in farmacije najbolj donosen v maju

Med skladi so v zadnjem mesecu prevladovali skladi, ki imajo velik del sredstev naloženih v enotah podjetij, povezanih s sektorjem Zdravstva in farmacije.

Farmacija standardno velja za defenzivno panogo. S tem je predvsem mišljeno to, da tečaji delnic farmacevtskih podjetij v povprečju ne nihajo tako močno kot delnice v nekaterih drugih panogah – na primer pri tehnoloških delnicah ali delnicah surovinskih podjetij. Farmacevtska panoga ni toliko odvisna od dogajanja na trgih kot nekatere druge panoge. Poraba zdravil in povpraševanje po medicinski opremi se ne spreminja dramatično glede na to, ali je gospodarstvo v recesiji ali pa v ekspanziji.

V razvitih državah Evrope, ZDA in Kanade je opazen trend staranja prebivalstva, zaradi česar se stalno povečujejo izdatki za zdravstvo in zdravstveno oskrbo. Poleg tega pojav novih bolezni ustvarja potrebe po razvoju novih zdravil. Ljudje, ne le v razvitem svetu, se vse bolj zavedajo tudi pomena zdravega načina življenja. Zato tudi ni nenavadno, da se izdatki za zdravstvene storitve in produkte farmacevtskih družb hitro povečujejo. V zadnjih letih je obseg prodaje zdravil zrasel od 5 do 10 odstotkov na leto.

V mesecu maju je bil najbolj uspešen sklad ALTA HEALTHCARE (+ 7,44 %). Naložbeni cilj podsklada je zagotavljanje dolgoročne rasti vrednosti sredstev ob relativno višjem tveganju, predvsem iz naslova dobička iz kapitalske rasti naložb in s prejemki od dividend. Večino sredstev ima sklad naloženih v ZDA (80,70 odstotkov 30. 4. 2011)

Sledi mu Probanka Biotech (+ 6,25 %). Naložbeni cilj je dolgoročna nadpovprečna kapitalska rast, dosežena predvsem z ustvarjanjem kapitalskih dobičkov in v manjši meri s prejemanjem dohodkov od dividend. Naložbena politika je delniška. Vzajemni sklad od 90 do 100 % sredstev nalaga v delnice ter enote premoženja oziroma delnice drugih odprtih investicijskih skladov. Vzajemni sklad je namenjen vlagateljem, ki želijo del svojih prihrankov dolgoročno vložiti in razpršiti v perspektivne družbe iz panoge biotehnologije po vsem svetu.

Tretji najbolj donosen vzajemni sklad v mesecu maju je bil Raiffeisen HealthCare Aktien (+ 5,87 %). Naložbeni cilj Raiffeisen-HealthCare-AktienFonds kot delniškega sklada je dolgoročna rast kapitala ob večjih (kratkoročnih) tveganjih. Investicijski sklad vlaga pretežno v mednarodne delnice in delnicam enakovredne vrednostne papirje podjetij, ki delujejo na področjih razvoja, proizvodnje ali prodaje proizvodov ali storitev v zvezi z zdravstvom, medicino, farmacijo ali biotehnologijo. Za investicijski sklad je dovoljeno kupovati tudi instrumente denarnega trga, vendar igrajo ti v okviru naložbene politike sklada manj pomembno vlogo.