Za sektorjem zdravstva je že šesto donosno leto. Do sredine decembra so delnice, zajete v indeks S&P Global 1200 Healthcare, porasle za nekaj manj kot 14 %, merjeno v EUR. V preteklih letih je k donosu najbolj prispevala biotehnologija, v letu 2015 pa so za dosežen donos najbolj zaslužni proizvajalci iz podsektorja življenjskih znanosti ter ponudniki medicinskih storitev.
Glavnino povpraševanja po zdravstvenih proizvodih bodo še vedno ustvarjale razvite države, med njimi imajo največji delež ZDA, ki za zdravstvene izdatke namenijo več kot 17 % BDP. Rast volumna porabe bodo podpirali demografski trendi in staranje populacije na razvitih trgih ter višji razpoložljivi dohodki in boljša dostopnost do zdravstvene oskrbe na razvijajočih se trgih. Na rast porabe bodo vplivale tudi višje cene zaradi vse večje uporabe dražjih specializiranih zdravil. Omenjeni trend je še posebej prisoten v ZDA, kjer so prav cene zdravil trenutno predmet vroče politične razprave, ki bo zaznamovala volilno leto. V ZDA je dvajset najbolje prodajanih zdravil v povprečju trikrat dražjih kot v Veliki Britaniji, saj v ZDA cene določa trg, medtem ko so cene v Veliki Britaniji nadzorovane na vladni ravni. Visoki stroški zdravstvene oskrbe bodo zato ena izmed pomembnih volilnih tem. Zmaga republikanskega kandidata ob republikanski večini v kongresu bi lahko celo pomenila razveljavitev dela ali celote Obamovega Affordable Care Act. Zmaga demokratskega kandidata pa pomeni večji vpliv države pri oblikovanju cen zdravil in omejevanje združevanja zdravstvenih zavarovalnic. Letošnja konsolidacija znotraj zdravstvenih zavarovalnic je okrepila njihov konkurenčni položaj napram proizvajalcem zdravil, zato so zahteve po višjih rabatih in diskontih vse večje, v slabšem položaju pa so tudi zavarovanci. Kljub oviram je po podatkih IMS Health v ZDA do leta 2020 pričakovati rast povpraševanja med 5 in 8 % letno.
Medtem ko so cene najbolje prodajanih zdravil v ZDA med leti 2008 in 2014 poskočile za 127 %, se evropski farmacevti zaradi varčevalne politike držav pritožujejo nad prepočasnim dvigovanjem cen - te naj bi porasle zgolj za enomestno številko. Raziskovalci inštituta U.S. Pharmaceutical Research and Manufacturers of America (PhRMA) sicer opozarjajo, da neposredne primerjave cen med državami na ravni proizvajalcev niso ustrezne, saj v ZDA zavarovalnice neposredno od proizvajalcev izpogajajo precejšnje diskonte. Pa vendar, kot že omenjeno, izdatki za zdravstvo so v ZDA neprimerni višji kot v drugih primerljivih razvitih državah. V Evropi bo poraba v največjih petih državah (Nemčija, Velika Britanija, Italija, Francija in Španija) do leta 2020 rasla po stopnji 4 do 7 % letno. Rast bo večinoma podprta z širšo porabo dražjih specialnih zdravil. V preteklosti se je večina evropskih držav zaradi varčevanja zatekala k širši porabi generičnih zdravil. V naslednjih petih letih bo poteklo manjše število patentov kot v preteklih petih, zato je učinek prehoda na generična zdravila v dobri meri že izkoriščen. Evropa je bila sicer med prvimi, ki je sprejela zakonodajo za biosimilarje, ki pomenijo konkurenco dragim biološkim zdravilom in prehod na biosimilarje bo v bodoče predstavljal večino ustvarjenih prihrankov v Evropi.
V razvijajočih se državah bo v rast povpraševanja največji meri odvisna od povečevanja dostopnosti do zdravstvene oskrbe. Kitajska, Indija, Brazilija in Indonezija reformirajo svoje zdravstvene sisteme in širijo zdravstveno kritje prebivalstva. Prebivalstvo teh držav skupaj šteje več kot 3 milijarde ljudi, njihovo povpraševanje pa bo predstavljalo skoraj polovico količine prodanih zdravil - ne pa tudi prihodkov, saj bodo večinoma posegali po generičnih zdravilih.
Originalna zdravila bodo v strukturi prihodkov še naprej predstavljala levji delež (po podatkih IMS Health 52 %), 85 % porabljenih zdravil pa bo namenjeno zdravljenju neprenosljivih bolezni (onkološke bolezni, diabetes, kardiovaskularne bolezni ipd.). Na samo strukturo porabe zdravil bodo vplivali tudi izteki patentov, predvsem se bo v strukturi povišal delež biosimilarjev. IMS Health ocenjuje, da bodo prihodki od biosimilarjev v naslednjih 5 letih postopoma porasli na 41 mrd USD.
Kaj si investitor torej lahko obeta od farmacije v letu, ki je pred nami?
Pričakovana rast prihodkov za zadnji kvartal letošnjega leta je druga najvišja med vsemi desetimi sektorji v indeksu S&P 500 in v povprečju znaša 7,7 %. Po pričakovanjih naj bi najbolj porasli prihodki v podsektorju medicinskih tehnologije, sledijo biotehnologija in ponudniki medicinskih storitev. Pričakovanja so torej visoka, visoka pa so tudi vrednotenja. Avgustovska korekcija tečajev, ki jo je sprožil škandal glede oblikovanja cen zdravil v ZDA, je vrednotenja sektorja sicer nekoliko umiril, so pa še vedno nad desetletnimi povprečji. Trenutni P/E indeksa S&P Global 1200 Healthcare znaša 22 (10-letno povprečje je 20), medtem ko je pričakovani P/E za leto 2016 16,4. Precej bolj odstopa knjigovodska vrednost indeksa, ki znaša 3,9, medtem ko je desetletno povprečje 3,16, pričakovani P/B za leto 2016 pa znaša 3,4. Zaradi relativno visoke pričakovane rasti prihodkov in nadaljevanja trenda prevzemov znotraj panoge lahko vrednotenja na nekoliko višjih nivojih vztrajajo tudi v letu 2016.
