Na kapitalske trge vse bolj vpliva 15 ljudi iz federalnega komiteja za operacije na odprtem trgu.
Aktivnejši slovenski vlagatelji imajo dovolj izkušenj z borznim dogajanjem, da poznajo vpliv centralnih bank, med njimi predvsem Ameriške centralne banke (FED), na cene tveganih naložb. Čeprav ni enotnosti pri sklepu, ali je bilo delovanje centralnih bank do zdaj uspešno, smo se v zadnjih šestih letih lahko prepričali, da je zelo pripomoglo k enemu najdaljših rastočih trendov na kapitalskih trgih. Guvernerji centralnih bank so v boju za spodbujanje gospodarske aktivnosti od finančne krize leta 2008 poskusili s številnimi ukrepi. Vodilo ravnanja je bilo zelo povezano z obvladovanjem pričakovanj udeležencev na trgu in večjo transparentnostjo nekoč zelo skrivnostnih ustanov. Januarja 2012 so v FED, na primer, uvedli ciljno raven inflacije, s katero hočejo upravljati inflacijska pričakovanja, ki naj bi bila ključna za prihodnjo stopnjo rasti cen. Podobno logiko uporabljajo pri objavljanju ocenjene primerne politike obrestnih mer, s katero želijo vplivati na raven dolgoročnih obrestnih mer.
Od kod taka želja po vplivu na dolgoročna pričakovanja? Prvi razlog je način odločanja tržnih udeležencev. Večje naložbene ali finančne odločitve (nakup stanovanja, naložbe v nove proizvodne zmogljivosti, najem kredita itd.) imajo dolgoročne posledice, zato so pričakovanja o prihodnosti za njihovo sprejemanje ključna. Drugi razlog je časovni zamik vpliva ukrepov centralnih bank, zaradi katerega odločitve o kratkoročnih obrestnih merah učinkujejo na ravnanje udeležencev precej manj.
Preberite tudi: Centralne banke ustvarjajo teren za rast evropskih delnic
In tako se na kapitalskih trgih razvija kultura, na katero vse bolj vpliva 15 ljudi iz Federalnega komiteja za operacije na odprtem trgu. Svoje objave pospremijo s številnimi, včasih celo nasprotujočimi se nastopi guvernerjev, ki pojasnjujejo njihove napovedi in usmerjajo pričakovanja. Septembrska novinarska konferenca FED je odprla novo poglavje v dometu vpliva njihovih odločitev.
V sporočilih za javnost so namreč precej jasno izrazili skrb, da bi razvoj globalnih ekonomskih in finančnih dogodkov lahko negativno vplival na gospodarsko aktivnost v ZDA. Kmalu po tem so jih začeli označevati za globalno centralno banko, katere mandat ni vezan samo na zdravje ameriške ekonomije, ampak celotnega svetovnega gospodarstva.
Resnici na ljubo je v sporočilu, ki so ga objavili v četrtek, mogoče čutiti, da si takšne vloge (za zdaj) vendarle ne želijo. Poleg tega so verjetno uvideli negotovost, ki je zrasla od septembra, tudi zaradi njihove mantre o ravnanju v odvisnosti od podatkov, ki je postala ob upoštevanju globalne ekonomije nepredstavljivo zapletena.
Če smo tržni udeleženci svoje ravnanje močno prilagodili centralnim bankam, te pa svoje podatkom s trga, bi bilo treba razmisliti, ali smo pri določanju relevantnih podatkov o trgu dovolj previdni. Nenadzorovano širjenje nabora podatkov za odločitveni proces ne prinaša koristi. Opevana transparentnost bo stvar le še poslabšala.
