Skupina Žito je v prvem četrtletju prodala za 26,9 milijona evrov izdelkov, kar je slab odstotek več kot v enakem obdobju lani. Na poslovanje so v veliki meri vplivale visoke cene surovin; tako se je dobiček iz poslovanja skupine znižal za 85,3 odstotka na slabih 146.000 evrov, čisti dobiček pa se je povečal za 16,7 odstotka na 261.000 evrov.
Prodaja skupine Žito se je na področju konditorstva v prvih treh mesecih letos ob večjih količinah povečala za 15 odstotkov, na področju mlinarstva, kjer se je količinska prodaja sicer znižala za skoraj petino, pa za 12 odstotkov. V stebru kruh je bila realizacija v primerjavi z enakim lanskim obdobjem nižja za štiri odstotke, v sodobni kuhinji pa za pet odstotkov.
Skupina Žito je na slovenskem trgu ustvarila en odstotek manj prihodkov kot v lanskem letu, medtem ko je prodaja na tujih trgih zrasla kar za 20 odstotkov, predvsem na trgih jugovzhodne Evrope in pri nemškemu kupcu Hitschler, so sporočili iz Žita, potem ko se je s trimesečnimi rezultati danes seznanil nadzorni svet.
Poslovanje najbolj zaznamovale cene ključnih surovin
Četrtletno poslovanje skupine Žito so najbolj zaznamovale visoke cene ključnih surovin za Žito, kot sta pšenica in sladkor. Tako so bile cene pšenice na mednarodnih borzah višje kar za 130 odstotkov, sladkorja pa za več kot 60 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani, hkrati pa so bile višje tudi cene večine ostalih surovin in embalaže. Stroški materiala in prodanega blaga so se tako glede na lani povečali za 15,6 odstotka, njihov delež v prodaji pa je znašal 50 odstotkov, kar je 5,6 odstotne točke več kot v enakem obdobju lani.
Družba Žito je v obdobju od januarja do marca ustvarila 24,6 milijona evrov prihodkov, kar je 5,2 odstotka manj kot lani. Nižja prodaja je posledica prenosa dejavnosti maloprodaje na samostojno podjetje Žito Maloprodaja v lanskem septembru. Čisti dobiček matične družbe je znašal 409.500 evrov, kar je 41,5 odstotka manj kot v prvih treh mesecih lani.
Dogajanja na mednarodnih trgih pomembno vplivajo na poslovanje Žita
Na nadpovprečne ravni cen surovin je v sporočilu za javnost opozoril tudi predsednik uprave Žita Toni Balažič, ki poudarja, da cen ne morejo v celoti prenesti na prodajni trg. "Živilsko-predelovalna stroka se kot eden izmed členov v verigi namreč nahaja v primežu, saj se na eni strani sooča z visoko vrednostjo cen surovin, na drugi strani pa ima omejene možnosti prilagajanja končnih cen izdelkov za potrošnike glede na gibanje stroškov," je pojasnil Balažič.
Na surovinski borzi tudi v letošnjem letu surovine ostajajo drage in znižanj ni pričakovati. Dogajanja na mednarodnem trgu zato po Balažičevih besedah pomembno vplivajo na rezultate poslovanje skupine Žito, saj stroški surovin predstavljajo skoraj polovico vseh stroškov.
