Glede na zadnje objavljene makroekonomske podatke se zdi, da je Slovenija dokončno premagala recesijo. Relativno spodbudne so tudi modelske ekonomske napovedi, ki kažejo na dobro gospodarsko dinamiko. Posledično se je ustavila tudi skoraj nenadzirana rast zadolževanja. Če zadolževanje izrazimo kot delež v BDP, bi letos dosegli vrh, in sicer na ravni okoli 82 odstotkov (leta 2008 je bil 22-odstoten).
Finančni trgi že od začetka leta s pomočjo ECB Slovenijo umeščajo med stabilne države z relativno dobro bonitetno oceno. Letos je bila videna med ratingom BBB- in A. To tudi nekako odseva mediano ocen bolj poznanih bonitetnih agencij, ki je BBB+. Povečana stabilnost na finančnih trgih in izboljšanje ekonomskih podatkov vse bolj opogumljata tudi poznane bonitetne agencije, ki izboljšujejo napoved kreditne sposobnosti države. Zadnja v vrsti je bila ameriška hiša Fitch, ki je Sloveniji sicer ohranila nespremenjeno oceno, a je izboljšala obete. Menim, da se bo tak trend nadaljeval vsaj še nekaj časa.
Glavno vprašanje je, koliko časa je še ostalo. Najhujša tveganja »bankrota« so namreč že za državo, a številne težave ostajajo. Med drugimi strošek pokojninskega izdatka v proračunu še vedno narašča, javna uprava je še vedno preobsežna, večja podjetja so še vedno prezadolžena, banke imajo v portfeljih še zmeraj preveč slabih posojil. Tako je čas za celjenje in pragmatično, premišljeno ter celovito reševanje težav in izpeljavo strukturnih reform. Najslabše v tem trenutku bi bilo narediti strukturne napake v obliki dviga plač v javnem sektorju in zvišanje pokojnin. To bi skokovito presekalo pozitivno dinamiko in skrajšalo prej omenjeni čas. Skrbi nas lahko namreč dejstvo, da je razvoj Slovenije močno vezan na izvozno dejavnost, ena glavnih panog je namreč avtomobilska.
Ob škandalu »prekomernega izpusta škodljivih plinov« proizvajalca Volkswagen v ZDA bi lahko škodo utrpeli tudi slovenski proizvajalci polizdelkov. Slovenska podjetja namreč nemškemu koncernu izvozijo okoli 700 milijonov evrov ozirom slaba dva odstotka BDP. Če gre pri Volkswagnu zgolj za izoliran primer napake, ne pričakujemo večjih težav. Če pa gre za napoved vojne med proizvajalci avtomobilov, je to za Evropo in Slovenijo zelo slab signal.
Tako ni veliko prostora za uživanje na pozitivni strani ekonomske realnosti, saj finančni trgi začnejo hitro anticipirati vsako napako. Težka in trnova je pot vzdrževanja ugleda. Vlagatelji pa morajo imeti res veliko zaupanja, da ob tako nizkih donosih dodatno investirajo v državne obveznice.
