Intervju: Zdravstvo je še vedno ena izmed najbolj privlačnih panog

Pogledi upravljavca

Članek slika

Gibanje pomembnejših svetovnih borz v teh dneh je vlagateljem povzročilo nemalo glavobolov. Zato smo se pri Vzajemci skupina odločili narediti intervju z Slavko Roganom, direktorjem sektorja upravljanja premoženja v družbi ALTA Skladi.

Če se dotaknemo dogajanja na trgih v zadnjih dveh mesecih, menite da je bilo dogajanje le korekcija ali je šlo za kaj bolj resnega?

Res lahko upamo, da je šlo zgolj za korekcijo po dolgotrajni rasti tečajev delnic in da ni dejansko kaj bolj resnega. Dejstvo je, da je bila sprožilec pretresa Kitajska in čedalje večji dvom investitorjev v zdravje in bodočo rast njihovega gospodarstva. Dvom in strah investitorjev se je okrepil sredi avgusta, ko je Kitajska nepričakovano razvrednotila svojo valuto. Kar se tiče makroekonomskih podatkov za ZDA in Evropo pa  smo za zdaj lahko še povsem mirni. Iz ZDA namreč še vedno prihajajo dobri podatki, v Evropi pa se celo izboljšujejo. Nekoliko šibkejši pri zadnji objavi je bil le podatek o trgu dela v ZDA, vendar tudi ta nihaj ni zaskrbljujoč, saj je njihova brezposelnost še vedno na izjemno nizkih ravneh.

Zadnji podatki iz trga dela v ZDA niso pomagali analitikom glede ugibanj o nadaljnji monetarni politiki Fed. Kakšno pa je vaše mnenje? Kako velika je verjetnost, da bo do dviga obrestne mere prišlo že na septembrskem zasedanju ter kako bi to vplivalo na trge?

Za FED ni merodajen samo trg dela ampak tudi inflacija, torej spodbuda prihodnji potrošnji. Glede na nizke cene energentov je inflacija precej pod ciljno. Rast BDP v drugem letošnjem četrtletju kaže na zelo dobro kondicijo ameriškega gospodarstva, ki bi dvig ključne obrestne mere lahko preneslo brez večjih težav. Toda pri tem je za ameriško gospodarstvo pomembno tudi razmerje med evrom in dolarjem. Dražji dolar pa bi lahko bistveno bolj upočasnil ameriško gospodarstvo kot sam dvig obrestne mere. Zaradi grozeče deflacije bomo v Evropi po vsej verjetnosti videli še kakšne nove spodbude, preden bodo centralni bankirji začeli z monetarnim zategovanjem. Evro bi tako lahko postal še bolj ugodna valuta za zadolževanje, kar bi kratkoročno vplivalo tudi na rast vrednosti ameriškega dolarja. Na septembrskem zasedanju ameriške centralne banke sta tako še vedno možna oba scenarija, torej ali bodo ključno obrestno mero ohranili na trenutnih rekordno nizkih nivojih ali pa se odločili za dvig. Kratkoročni vpliv na trge bo zelo odvisen od komunikacije FED-a in njihovih prihodnjih ukrepov. Zgodovinsko pa so trgi po dvigu obrestne mere kratkoročno padli, vendar so bili nekje v pol leta po dvigu že na višjih nivojih. Dvig obrestne mere je namreč običajno zgolj posledica dejstva, da se je stanje v gospodarstvu izboljšalo.

Večina analitikov za dogajanje na razvitih trgih krivi države v razvoju, predvsem Kitajsko, delniški trg katere je v zadnjih mesecih videl pretrese, ki se lahko primerjajo z dogajanjem med finančno krizo. V zadnjih dneh pa se je dogajanje, predvsem zaradi posredovanje vlade, nekako stabiliziralo. Ali v prihodnjih mesecih lahko še pričakujemo povišano volatilnost na azijskih borzah? Kako bo to vplivalo na delniške trge razvitih držav?

Seveda se ob takih pretresih sproži veliko ugibanj in primerjav s polpreteklo zgodovino, ki so lahko koristne,vendar to ni vedno nujno. Trenutno je težko potegniti kakšne vzporednice s finančno krizo iz leta 2007.  Potrebno je imeti v mislih, da je kitajski trg od junija lani do srede letošnjega leta pridobil kar 150 odstotkov. Toda geneza rasti ni bila v izjemni rasti kitajskega gospodarstva, temveč so rast delnic spodbudile kitajske oblasti. Te so spodbujale gospodinjstva, naj investirajo v domače delnice, saj je bila zaradi povezave med borzama v Šanghaju in Hong Kongu precejšnja diskrepanca oziroma neskladnost pri vrednotenju delnic. Kitajski vladi je z raznimi ukrepi potem uspelo nekoliko stabilizirati trg, vendar naj bi bilo za to posredovanje porabljenega tudi precej denarja. K pridobitvi dodatnega zaupanja investitorjev so pripomogle tudi izjave nekaterih vodilnih mož, kot sta denimo gospodarski minister in guverner kitajske centralne banke. Prihodnje gibanje tečajev delnic bo tako odvisno od tega, ali bo Kitajska napovedi za gospodarsko rast dejansko uspela tudi uresničiti. Mnogi vlagatelji in analitiki ocenjujejo, da bodo trenutni ukrepi z določenim časovnim zamikom delovali in da bo Kitajska s svojo gospodarsko rastjo verjetno ponovno pozitivno presenetila.

Volatilnosti je bila podvržena tudi cena nafte, ki je za kratek čas prebila celo mejo 40 dolarjev za sodček. Kdaj bo po vašem mnenju cena nafte narasla oziroma kako se bo gibala v prihodnje? Kateri dejavnik bo najpomembnejši za ceno nafte?

Kratkoročno rasti cene nafte ni pričakovati, saj ponudba še vedno nekoliko presega povpraševanje. Po mojem mnenju bo najprej prišlo do očiščenja trga pri družbah, ki nafto pridobivajo iz skrilavca. Nekatere izmed teh družb imajo namreč še vedno visoke stroške pridobivanja nafte, poleg tega pa so obremenjene tudi z veliko dolga. Šele ko bo med temi naftnimi podjetji prišlo do očiščenja, bi OPEC lahko znižal proizvodne količine in posredno vplival na dvig cene nafte. Če članice naftnega kartela ne bodo znižale proizvodnje, bodo nizke cene nafte privedle do zmanjšanja investicij naftnih podjetij, v naslednjem koraku pa se bo zaradi manjšega črpanja proizvodnja znižala po naravni poti.

Seveda pa nas lahko spet hitro preseneti kakšno geopolitično trenje, ki bi tudi poneslo ceno nafte na višje nivoje.

Katera panoga je po vašem mnenju najbolj perspektivna za naslednjih 12, 36, 60, 120 mesecev?

Ne glede na pretekle donose še vedno menimo, da je za obdobje enega leta zdravstvo ena izmed bolj privlačnih panog. Veliki farmacevtski sistemi mrzlično iščejo poti do novih zdravil, kar je tudi katalizator velike prevzemne aktivnosti v tej panogi. Predvsem zaradi nizkih vrednotenj in rasti določenih segmentov, ne moremo spregledati niti tehnologije. Za daljše časovno obdobje ne delamo napovedi, saj lahko v tem času že pride do bistvenih sprememb v okolju (zakonodaja, trendi…). V desetletnem časovnem horizontu se lahko zelo velik stvari bistveno spremeni. Desetletje je namreč v današnjem svetu tako dolgo obdobje, da so v tem času navadnemu potrošniku že dostopne tehnologije, o katerih lahko danes le sanja oziroma so trenutno še izjemno drage ter se uporabljajo zgolj v znanstveno-raziskovalne namene. To pa lahko potem bistveno spremeni privlačnost določene panoge.

Kako je dogajanje v zadnjih mesecih vplivalo na sestavo portfeljev vzajemnih skladov?

V zadnjih mesecih so bili portfelji skladov, s katerimi upravljamo v ALTA Skladih, vsekakor nekoliko bolj konservativni oziroma smo bili upravljavci pri naložbah bolj previdni. Glede na to, da je skorajda padla tudi teorija varnih necikličnih sektorjev, ki prav tako niso bili imuni na padce, je bilo v portfeljih naših skladov nadpovprečno velik delež denarnih sredstev. Precej dobro pa je zadnjo korekcijo prestal naš sklad ALTA ABS, ki ima lahko v ugodnih razmerah na finančnih trgih sredstva investirana v delnicah, v času neugodnih razmer pa se umakne v denar, obveznice in komercialne zapise ter tako omili padce.

Kakšen portfelj bi svetovali stranki, ki bi rada danes investirala 100.000 evrov za obdobje 5 let?

Če je stranka nekoliko bolj nagnjena tveganjem, je tokrat priložnost za nakup delniških skladov, delež teh skladov pa bi lahko v portfelju dosegel do 60 odstotkov. Zaradi zadnje korekcije so trenutno vrednotenja delnic spet precej nižja, prednost pa bi morda dal evropskim delnicam. Ostalih 40 odstotkov bi razporedil med obvezniški sklad ALTA BOND in sklad ALTA ABS. Toda pri tem je potrebno upoštevati, da v takih razmerah portfelj ne more biti fiksno sestavljen za obdobje naslednjih petih let. Zavedati se moramo namreč, da je potrebno imeti nadzor nad portfeljem in ga tudi ustrezno prilagajati spreminjajočim se razmeram.

Slavko Rogan je direktor sektorja upravljanja premoženja v družbi Alta Skladi. Slavko Rogan upravlja podsklade ALTA GLOBAL, ALTA PRIMUS in ALTA BALKAN.

V primeru dodatnih vprašanj pišite na [email protected].

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja