Appla, največjega podjetja na borzi, vrednega več kot 700 milijard dolarjev, do marca sploh ni bilo v indeksu Dow Jones Industrial Average (DJIA). Danes igra v njem obrobno vlogo. Kljub v oči bodečim pomanjkljivostim ostaja DJIA najbolj priljubljen in omenjan borzni indeks na svetu.
Ob spremljanju finančnih časopisov je težko spregledati novice o borznem indeksu Dow Jones Industrial Average (DJIA). Svet je zadržanega diha pričakal preboj njegove vrednosti čez psihološko mejo 1000 točk leta 1972, pa mejo 10.000 točk leta 1999. Med krizo so mediji o njem poročali vsakih nekaj ur, tudi letos je bil novica dneva, ko je prvič v zgodovini presegel 18.000 točk.
Že več kot stoletje je DJIA središče finančnega medijskega pompa, o njem so se in se še pišejo knjige. Toda najbolj prepoznavni in omenjani svetovni borzni indeks je v resnici slab kazalnik stanja v ameriškem in svetovnem gospodarstvu. Z izjemo nekaterih upravljalcev skladov, katerih gibanje je vezano na DJIA, pravih vlagateljev ne zanima.
Zakaj Dow Jones ne pove veliko o gospodarstvu?
»Indeksa Dow Jones skoraj nikoli ne spremljamo. Veliko boljšo sliko ameriškega gospodarstva daje indeks S & P 500, za stanje v tehnološki industriji je primernejši indeks Nasdaq, za poslovanje manjših podjetij pa Russel 2000,« pravi Matej Šimnic iz Alte Investa. Zakaj je DJIA pravzaprav slab indeks? Prvič, v nasprotju z indeksom S & P 500, ki združuje 500 največjih ameriških podjetij, je v indeksu DJIA zgolj 30 velikih, niti ne največjih podjetij. V njem nastopajo podjetja, kot so IBM, Exxon Mobil, McDonald's, Goldman Sachs, Pfizer, Nike in druga. Njihova izbira ni plod statističnih ali kakšnih drugih jasnih parametrov, temveč odločitve posebnega odbora. Zakaj so njegovi člani šele letos v DJIA uvrstili Apple, sicer daleč največjo družbo na svetu po tržni kapitalizaciji, se sprašujejo mnogi, ki dvomijo o verodostojnosti indeksa.
Drugič, DJIA je utežen s ceno, kar pomeni, da njegovo vrednost določajo cene delnic, ki same po sebi nimajo nobene povezave s tem, koliko je podjetje v resnici vredno ali pomembno za gospodarstvo. Delnica investicijske banke Goldman Sachs ima na primer najvišjo vrednost v indeksu DJIA, njena cena se giblje okoli 206 dolarjev. Za indeks je posledično precej pomembnejša kot delnice energijskega velikana Exxon Mobil (82,1 dolarja) ali tehnološkega giganta Apple (122,5 dolarja). Kako absurdno je to, pokaže dejstvo, da je Exxon Mobil po tržni kapitalizaciji skoraj štirikrat večji od Goldman Sachsa, Apple pa skoraj osemkrat. Oba imata nekajkrat več zaposlenih, Exxon Mobil ustvarja pri tem okoli 12-krat, Apple pa petkrat višje prihodke. Čeprav sta za gospodarstvo nedvomno pomembnejša od Goldman Sachsa, igrata v DJIA obrobno vlogo.
Preberite tudi: Je zadnja korekcija priložnost ali razlog za umik?
In tretjič, Dow Jones ne upošteva cele vrste dejavnikov, ki so ključni za oceno stanja v gospodarstvu. V svojih izračunih ne upošteva inflacije, stanja na trgu dela ali okoljskih sprememb. Še več, DJIA pogosto celo raste, ko je delavcem najteže, med največjimi odpuščanji, s katerimi podjetja klestijo stroške. Pomanjkljivosti indeksa DJIA se zavedajo tudi njegovi skrbniki. John Prestbo, nekdanji urednik in izvršni direktor podjetja Dow Jones Indices, pravi, da indeks DJIA ne sme biti podlaga za ustvarjanje sklepov o gospodarstvu. V enem izmed intervjujev je dejal, da bi morali biti vlagatelji in gospodarstveniki na DJIA pozorni le vsak mesec ali četrtletje, tudi sam ga vsakodnevno ni analiziral. Še stvaritelju Charlesu Dowu naj se ne bi ljubilo komentirati vrednosti indeksa več kot enkrat na mesec.
Tradicija in povezave z mediji
Charles Dow je indeks Dow Jones Industrial Average ustanovil davnega leta 1896, ko je vanj uvrstil 12 podjetij. Vrednost indeksa je izračunal s seštevkom vrednosti delnic izbranih podjetij, ki ga je delil s številom podjetij (12). Danes je seštevek delnic deljen s tako imenovanim dowovim delilnikom (Dow Divisor), ki se skozi zgodovino spreminja in upošteva, če se podjetja odločijo za razvrednotenje delnic (na primer: eno delnico razdelijo na 10 delnic). Danes znaša delilnik kanček manj kot 0,15.
Pred več kot 100 leti, ko je Dow računal indeks »na roke«, je bilo razumljivo, da strukturnih pomanjkljivosti indeksa ni mogoče odpraviti. A tega pri Dow Jones Indices tudi ob vseh procesnih zmogljivostih današnjih računalnikov ne želijo. »S spremembo modela bi z izjemo manjšega števila kritik pridobili malo. Precej več bi izgubili – vso zgodovino cenovno uteženega indeksa,« so zapisali na svojih spletnih straneh. Pri DJIA stavijo na tradicijo. Priljubljenost jim pomaga ohranjati tudi ameriški časnik Wall Street Journal (WSJ), s katerim delijo lastnika Dow Jones & Company. WSJ objavlja indeks DJIA sicer že od davnega leta 1889.
Kdaj je DJIA postal najpomembnejši indeks na svetu? Meteorski vzpon je, podobno kot mnogo stvari v zgodovini, doživel med paniko. Natančneje leta 1907, ob nenadni in globoki recesiji, v kateri so začele druga za drugo propadati banke – nekaj podobnega smo doživljali v letih po propadu investicijske banke Lehman Brothers (2008). Ljudje tedaj niso mogli doumeti, kaj se dogaja, zaradi česar so iskali priročno merilo, ki bi v trenutku razkrilo, ali se stanje v gospodarstvu izboljšuje ali slabša. Izbrali so DJIA. Vlagatelji so ga medtem že davno zavrgli, zadnji čas je, da ga tudi mediji.
