Še 89 dni nas loči od predvidenega dviga referenčne obrestne mere v ZDA 17. septembra, ki bo prvi po juniju 2006. To predstavlja za kapitalske trge pomemben mejnik, ki bo nekoliko spremenil potek dogodkov, ki smo jim bili priča v preteklih letih. Učinek dviga obrestne mere je zelo nepredvidljiv, zgodovinske primerjave bodo manj uporabne, nihajnost na kapitalskih trgih pa bo predvidoma visoka.
Dvig obrestne mere bo pomenil začetek konca ekstenzivnega monetarnega sproščanja in kolapsa obrestnih mer v območje blizu odstotkov praktično po vsem svetu, ki je pripeljalo do močnega bikovskega trenda v zadnjih šestih letih tako pri delnicah kot pri obveznicah. V nadaljevanju poglejmo le nekaj številk. Monetarno sproščanje je privedlo do tega, da so centralne banke kupile 22 bilijonov USD finančnih sredstev, kar je več od celotnega BDP Japonske in ZDA skupaj. Centralne banke po svetu so združeno spustile obrestno mero 577-krat od propada banke Lehman, kar pomeni en spust obrestne mere na vsake 3 dni. Finančna represija centralnih bank je privedla do tega, da je bilo v začetku letošnjega leta že za 6 bilijonov USD državnega dolga po svetu, ki je dajal negativno donosnost do dospetja. Povedano drugače, morali ste plačati, če ste želeli imeti denar v nekaterih državnih obveznicah. 45 odstotkov vseh izdanih državnih obveznic po svetu pa trenutno nosi manj kot odstotek donosnosti do dospetja. Če poenostavimo, volja centralnih bank po zagotavljanju likvidnosti je brez primere v zgodovini, o potencialnih dolgoročnih posledicah teh akcij pa je skoraj nemogoče ugibati.
Ni tudi nujno, da bo dvig obrestne mere v ZDA kmalu dobil svoje nadaljevanje. Izkušnja Centralne banke na Novi Zelandiji in v Izraelu denimo je bila taka, da je poskusu dviga obrestne mere hitro sledilo ponovno znižanje, vse pa je odvisno od stopnje gospodarskega okrevanja.
Pretekli štirje cikli, ko je ameriški FED dvigoval obrestno mero (v letih 1988,1994,1999 in 2004), so bili med naložbenimi razredi najdonosnejši surovine in materiali, nafta in delnice rastočih trgov, slabše se je godilo ameriškim delnicam in obveznicam, med sektorji pa so najvišje rasti dosegali sektor informacijske tehnologije in energije. Svetovna gospodarska rast je tokrat počasnejša, likvidnost ogromna, obrestne mere rekordno nizke, pridelava nafte pa rekordno visoka, zato je lahko razvoj dogodkov drugačen kot v preteklosti. Kljub temu bi morali delniški trgi še vztrajati v pozitivnem območju, vendar z nižjimi stopnjami rasti in višjo volatilnostjo kot v preteklih letih, nekoliko slabša pa so pričakovanja pri obveznicah.
