Ne pozabimo na ciklično naravo surovin in energentov

Članek slika

V začetku meseca smo bili priče večjim popravkom tržnih cen surovin in energentov. Najbolj je padlo srebro, ki je samo v prvem tednu meseca izgubilo 30 odstotkov vrednosti.

Peti maj je bil še posebej boleč za trgovce s surovo nafto, saj je na ta dan cena sodčka severnoameriške lahke nafte padla kar za deset dolarjev (desetodstotni padec). Padec vrednosti so utrpele tudi kovine, vendar pa je bil padec tečajev v primerjavi s srebrom in nafto bistveno manjši. Vzrokov za korekcijo na surovinskem trgu je več, vsem pa je skupno to, da so povezani z ravnjo gospodarske aktivnosti.

Potres na Japonskem, konec QE2 in težave območja evra med vzroki za korekcijo

Nekoliko slabši ekonomski podatki skupaj z negotovostjo, ki jo nosi hitro bližajoči se konec drugega dela monetarnih spodbud ameriške centralne banke, so obudili strahove glede ameriške gospodarske rasti. V območju evra se znova soočamo z velikimi finančnimi težavami posameznih članic. Večje od sprva pričakovanih so bile tudi posledice naravne katastrofe na Japonskem. Uničujoč potres, ki je marca zatresel Japonsko, ni imel velikega vpliva zgolj na japonsko gospodarstvo, ampak je zaradi pomena, ki ga ima ta otoška država v globalni oskrbovalni verigi, pomembno vplival na svetovno industrijsko proizvodnjo. Ta naj bi se v drugem četrtletju v primerjavi s preteklimi tremi zmanjšala za polovico.

Najpomembnejši dejavnik prihaja iz Daljnega Vzhoda

Najpomembnejši dejavnik, ki je spodbudil padec surovinskega trga, pa najverjetneje prihaja z Daljnega Vzhoda. Zaradi naraščajočih inflacijskih pritiskov so se centralne banke večine azijskih držav (najpomembnejši sta Indija in Kitajska) zatekle k višanju obrestnih mer in dvigovanju obveznih bančnih rezerv, kar se je odrazilo v realni ekonomiji in posledično tudi v ravni povpraševanja po surovinah in energentih. Aprilski podatki kažejo, da je Kitajska drastično zmanjšala količino uvoza surovin in domače povpraševanje trenutno zadovoljuje iz obstoječih zalog. Glede na to, da je Kitajska največja svetovna uvoznica surovin in energentov, je njeno manjše povpraševanje zagotovo vplivalo na tržno dinamiko in na oblikovanje tržnih cen.

Ciklična naravnanost surovinskega trga

Zgoraj navedeni primeri nas še enkrat opozarjajo na ciklično naravo surovinskega trga in s tem povezano nihanje tržnih vrednosti. Še posebej to prihaja do izraza v današnjem času, ko sta ponudba in povpraševanje razmeroma izenačena. Tukaj je treba poudariti, da so spremembe na strani povpraševanja bistveno hitrejše, saj se to prilagaja gospodarski aktivnosti. Na strani ponudbe so v recesiji nakopičene zaloge v večini primerov pošle, zato se povečano povpraševanje zadovoljuje z večanjem proizvodnih zmogljivosti, ki je bistveno bolj tog proces. V tovrstnih primerih (kakor smo videli na začetku meseca) ima lahko vsaka sprememba na strani povpraševanja velik vpliv na kratkoročno gibanje tržnih vrednosti surovin in energentov, vse dokler se raven proizvodnje ne prilagodi novi ravni povpraševanja oziroma se povpraševanje ne vrne na predhodno raven.

Omejenost zalog, globalizacija in urbanizacija so sicer dejavniki, ki bodo poskrbeli, da se bo dolgoročni trend rasti na področju surovin in energentov nadaljeval. Kakor pa smo videli maja, to še ne pomeni, da na poti ne bo bčasnih nihanj.

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja

Zakaj se rast vrednosti surovin in energentov ne odraža popolnoma v donosnosti točke vzajemnega sklada?

20.09.2010

S. Smigič

ZDA niso več največje svetovne potrošnice energije

18.10.2010

S. Smigič

Okrevanje ameriškega nepremičninskega trga

21.08.2012

S. Smigič