Leto 2014 je na trgu vzajemnih skladov zaznamovalo vrnitev zaupanja vlagateljev. Kar pet let od začetka finančne krize je bilo potrebnih, da so vlagatelji ponovno pridobili zaupanje v finančno industrijo in ponovno začeli varčevati v vzajemnih skladih. Tako so junija 2014 vzajemci prvič po koncu finančne krize beležili rast skupnega števila vlagateljev. Trend se je nadaljeval tudi do konca leta.
Pregled gibanja vzajemnih skladov v letu 2014
| Tip sklada | Leto 2014 v % |
| Vsi skladi | 9,29 |
| Delniški | 9,83 |
| Obvezniški | 6,86 |
| Mešani | 10,29 |
| Denarni | 1,98 |
| Globalni | 9,59 |
| Trgi v razvoju | 8,33 |
| Razviti trgi | 10,17 |
Leto 2014 je na mednarodnih borzah prineslo različne donose. Medtem ko so se vlagatelji v ZDA in Indiji veselili visokih dobičkov, so v Evropi in Aziji z iztekajočim se letom lahko precej manj zadovoljni. Ruski vlagatelji bodo letošnje leto želeli čim prej pozabiti. V prihodnjem letu bodo med drugim v ospredju odločitve centralnih bank.
Preberite tudi: Leto 2014 zaznamovala vrnitev zaupanja vlagateljev
Leto 2014 je zaznamovalo tudi neobičajno gibanje cen nafte. Črno zlato se je v prvi polovici leta dražilo, v drugi polovici leta pa so cene strmoglavile in do sredine decembra glede na najvišje ravni, dosežene junija, izgubile skoraj polovico.
Povprečne donosnosti vzajemnih skladov glede na tip in regijo vlaganja v letu 2013 (v %).
Globalni skladi
Med globalnimi vzajemci so v letu 2014 izstopali predvsem tisti, ki so del sredstev investirali v Sloveniji ter tisti, ki so večji del sredstev namenili ameriškim delnicam. Ameriško gospodarstvo je namreč nadaljevalo z odločnim okrevanjem, ki je občutno izboljšalo razmere tudi na trgu dela in s tem dvigovalo potrošniško razpoloženje Američanov. Odsotnost inflacijskih znakov je omogočila ameriški centralni v banki podaljšanje pričakovanega obdobja izredno nizkih obrestnih mer in odmaknilo prvi dvig referenčne obrestne mere v sredino prihodnjega leta.
| Vzajemni sklad | 1 leto v % | 3 leta v % | 5 let v % |
| KD Dividendni | 24,73 | 49,68 | n.p. |
| ALTA SENIOR | 24,54 | 46,61 | n.p. |
| KD Galileo | 23,50 | 44,12 | 15,97 |
| KD Prvi izbor | 19,89 | 50,85 | 46,99 |
| PI Funds - Global Select | 19,81 | 60,97 | 71,34 |
Delniški skladi
Zmagovalci
Najbolje so se v letu 2014 odrezali tisti skladi, ki sredstva vlagateljev investirajo v slovenske delnice. Delnice podjetji na Ljubljanski borzi, še do nedavno v primežu političnih spletk, ne-izvedenih strukturnih reform in pod vprašajem morebitne finančne pomoči s strani evropskih partnerjev, so se vendarle obrnile v trend, ki je globalno na trgih prisoten že od pomladi leta 2009. Od začetka leta je najdonosnejši vzajemni sklad NLB Skladi - Slovenija delniški pridobil 67,49 odstotka. Sledijo pa mu vzajemci, ki sredstva vlagateljev investirajo v Indijo. Zgodovinske volitve, ki so maja letos prinesle zmago Narendi Modiju, še vedno vplivajo na rast ter na potencial indijskega gospodarstva in posledično tudi delnic.
| Vzajemni sklad | 1 leto v % | 3 leta v % | 5 let v % |
| NLB Skladi - Slovenija delniški | 67,35 | 111,33 | 16,63 |
| Franklin India Fund [A] | 58,97 | 73,43 | 68,57 |
| Franklin India Fund [N] | 57,84 | 69,62 | 62,38 |
| ALTA INDIA | 45,56 | 47,29 | 18,44 |
| NLB Skladi - Nepremičnine delniški | 32,76 | n.p. | n.p. |
Poraženci
Med največjimi poraženci leta 2014 so nedvomno ruske delnice ter delnice energetskih podjetij. Upravljavci premoženja se strinjajo, da je za dogajanje na ruskem trgu odgovorno predvsem dogajanje v Ukrajini ter padec cen nafte, ki se je v letu 2014 močno pocenila. "Naše priporočilo za ruske delniške naložbe v letu 2015 je nevtralno. Vrednotenja na ruskem trgu so zelo atraktivna, trg pa je gledano globalno eden najcenejših. Hkrati so zanimive tudi dividendne donosnosti, ki so na visokih nivojih, ruska podjetja pa del dobičkov končno začenjajo deliti tudi z manjšinskimi lastniki," so povedali upravitelji naložbenega sektorja KD Skladi. "Glavno tveganje seveda ostaja geopolitična situacija in razmere v Ukrajini ter s tem povezane sankcije ruskemu gospodarstvu. Trenutno težko vidimo scenarij po katerem bi se kriza lahko kratkoročno razrešila zato po našem osnovnem scenariju predvidevamo ohranitev sankcij skozi celotno leto. S tem je seveda povezan tudi padec valute ter posledično dvigi obrestnih mer s strani centralne banke in makroekonomsko ohlajanje gospodarstva. Vseeno mislimo, da se bo situacija tekom prihodnjega leta postopno umirjala, zaradi vrednotenj pa ruski trg v takšnem scenariju ocenjujemo kot zanimiv a je negotovost trenutno zelo velika," še dodajajo.
| Vzajemni sklad | 1 leto v % | 3 leta v % | 5 let v % |
| RCM Russland Aktien | -36,81 | -28,24 | -24,58 |
| KD Russia, laD | -24,52 | -31,69 | -32,78 |
| PI Funds - Em.EU and Mediterran. Equity | -22,04 | -7,69 | -12,95 |
| PI Eastern Europe Stock | -21,15 | -6,28 | -7,97 |
| RCM Active-Commodities | -19,71 | -32,12 | n.p. |
Obvezniški skladi
Med obvezniškimi skladi so v letu 2014 izstopali predvsem tisti, ki sredstva vlagateljev investirajo v dolgoročne državne obveznice evropskih izdajateljev. Zahtevane donosnosti državnih obveznic evropskih izdajateljev so konec leta 2014 dosegle rekordno nizke ravni. Posledično se je vrednost obveznic zvišala. Po mnenju analitikov se donosi na obveznice držav evro območja danes nižajo zaradi razmeroma skromnega povpraševanja in besed prvega moža Evropske centralne banke (ECB) Maria Draghija, da bo ECB v primeru zdrsa območja evra v deflacijsko spiralo ukrepala. Nemške obveznice so že dolgo pod donosnostjo enega odstotka in tudi španske in italijanske obveznice imajo nižjo zahtevano donosnost od ameriških. To je povzročilo povečan priliv sredstev v ameriške obveznice, saj so bili donosi tam večji, tveganje pa manjše.
| Vzajemni sklad | 1 leto v % | 3 leta v % | 5 let v % |
| EEF Bond EUR Long Term LTE - R | 19,99 | 39,70 | 43,09 |
| PI Funds - Emerging Markets Bond | 15,16 | 30,22 | 70,74 |
| Amundi Funds Bond Euro Government | 14,56 | 28,23 | n.p. |
| Amundi Funds Bond Europe | 13,91 | 35,27 | n.p. |
| RCM Global Rent | 12,79 | 8,48 | 28,65 |
Sektorsko omejeni skladi
Za podjetji iz sektorjev zdravstva in tehnologije je še eno izredno uspešno leto. Vlagatelji, ki so svoja sredstva letos investirali v podjetja iz teh sektorjev, so v povprečju pridobili več kot 20 odstotkov. Analitiki so mnenja, da imata oba sektorja še veliko potenciala za rast.
"Sektor zdravstva ima vsekakor še potencial za rast, saj bo nekoliko počasnejšo rast zdravstvenih izdatkov v Severni Ameriki in Zahodni Evropi (povezanih z pritiski na manjšanje javnofinančnih izdatkov) več kot nadomestila nadpovprečna rast v razvijajočih državah BRIC, Indoneziji in Mehiki zaradi rasti deleža starejšega prebivalstva, povprečne življenjske dobe, rasti kupne moči srednjega sloja in vladnih programov za povečanje dostopnosti zdravstvenih storitev," pravi Dušan Povalej iz Ilirike DZU. "V obdobju do leta 2017 naj bi povprečna letna rast globalnih izdatkov za zdravstvo znašala 5,3%, kar je enkrat več kot v letu 2013. Glede na navedeno lahko z pričakujemo, da se bo nadpovprečna rast zdravstvenega sektorja na borzah v primerjavi s povprečjem finančnih trgov nadaljevala tudi v prihodnje, verjetno pa z manjšimi stopnjami kot v zadnjih letih," še dodaja. Strinja se z njim tudi Sašo Ivanović iz Triglav Skladi, ki dodaja, da kljub visokim vrednotenjem tudi podjetja izkazujejo daleč nadpovprečno rast poslovanja, hkrati pa ostajajo bodoča pričakovanja še vedno visoka. Kljub temu analitiki svarijo, da bo v prihodnje pomembna določena previdnost pri izbiri delnic.
Upravljavci in analitiki so optimistični tudi glede tehnološkega sektorja. "Sektor tehnologije je po drugi strani cikličen sektor, ki bo imel ob uresničevanju napovedi o višji gospodarski rasti ter ob rasti potrošnje še nekaj prostora za rast," meni Ivanović. "Če najprej pogledamo tehnološka podjetja, vidimo, da so vrednotenja sicer višja kot pretekla leta, vendar le-ta niso ekstremna. Tudi pričakovanja posameznih podjetij za prihodnje leto so optimistična. Izredno močne bilance in pozitiven sentiment v sektorju, kjer so skoraj vsa podjetja globalna, kaže optimistično sliko tudi v letu 2015," pravijo upravitelji KD Skladi.
Leto 2014 je zaznamovalo tudi neobičajno gibanje cen nafte. Črno zlato se je v prvi polovici leta dražilo, v drugi polovici leta pa so cene strmoglavile in do sredine decembra glede na najvišje ravni, dosežene junija, izgubile skoraj polovico. Izvoznice nafte se v takih okoliščinah držijo za glavo, podjetjem in potrošnikom pa se lahko smeji. Eden od glavnih razlogov za strm padec cen nafte je krepitev ameriškega dolarja v primerjavi z drugimi valutami. "Ameriški dolar je od maja v primerjavi z evrom in večino ostalih valut porasel za približno 12 odstotkov," pravijo v Admiral Markets Slovenija. Kadar ameriški dolar raste, se praviloma cene energentov znižujejo, saj ti postajajo dražji za vlagatelje z drugimi valutami. Drugi pomemben razlog je povečanje proizvodnje nafte v ZDA. ZDA trenutno proizvajajo največ nafte v zadnjih 25 letih, predvsem zahvaljujoč novim metodam - pridobivanju nafte iz skrilavca. Tretji razlog, ki ga analitiki izpostavljajo vse bolj, pa je pritisk zahodnih držav na Rusijo.
Analitiki Morgan Stanley pravijo, da se bomo v energetskem sektorju, zaradi njegove ciklične narave, videli močnejši odboj. Pričakujejo, da bodo cene nafte dosegle dno sredi drugega četrtletja leta 2015 ter rasle v drugi polovici prihodnjega leta. Strinjajo se z njimi tudi analitiki Goldman Sachs, ki pravijo, da so se v banki nadpovprečno izpostavili energetskemu sektorju. Večinoma pozitivno so razpoloženi tudi slovenski upravljavci in analitiki.
| Sektor | 2014 v % |
| Zdravstvo | 27,30 |
| Informacijska tehnologija | 23,14 |
| Nepremičnine | 19,29 |
| Osnovne potrošne dobrine | 18,63 |
| Finance | 17,28 |
| Telekomunikacije | 16,71 |
| Potrošne dobrine | 11,32 |
| Javne dobrine | 6,96 |
| Oskrba | 2,74 |
| Industrija-proizvodnja | -0,67 |
| Surovine in materiali | -3,42 |
| Energetika | -4,23 |
