Poceni nafta in močan dolar pretresata trge

Članek slika

Strmo znižanje cen nafte in večine surovin spominja na krizne čase iz leta 2009. A bolj kot okrnjeno svetovno povpraševanje vpliva na cene politika ZDA, ki hkrati pospešuje črpanje nafte, z zategovanjem denarne politike pa krepi vrednost dolarja proti drugim valutam.

Šok, ki ga je povzročil več kot 40-odstotni padec cen surove nafte, pretresa surovinske trge. Zaradi cenejše proizvodnje – nafta predstavlja pomemben strošek tako pri rudarstvu, proizvodnji kovin kot tudi pri pridelavi kmetijskih proizvodov – se znižujejo cene večine surovin.

Za potrošnike je zaplet na mednarodnih trgih kot naročen. Napovedi kažejo, da se bo bencin v prihodnje še cenil, prav tako pa se bodo pocenili tisti izdelki, katerih končna cena je v veliki meri vezana na strošek vhodnih surovin. Če proizvajalci izdelkov z visoko dodano vrednostjo cen verjetno ne bodo zniževali, pa bodo zaradi nižjih proizvodnih stroškov kovali večje dobičke, posledično več vlagali ter tako spodbujali gospodarstvo.

Analitiki bančne skupine Societe Generale ocenjujejo, da bo obdobje nizkih cen nafte vztrajalo dlje časa. Prav tako so znižali projekcije cen za večino kovin in surovin, med drugim sladkorja, soje, bombaža in koruze. Nespremenjeno ceno naj bi ohranila le pšenica, ki se je v polletju pocenila za trikrat manj kot koruza in soja.

Spomin na leto 2009

Cene bakra, niklja in svinca so se letos v povprečju znižale za več kot desetino, koruza in soja sta se pocenili za okoli 15 odstotkov, pšenica za dobrih pet odstotkov. Surovinski indeks, ki ga izračunava Bloomberg, je od konca aprila upadel za skoraj petino, kar močno spominja na stanje iz leta 2009, ko smo bili na vrhuncu finančno-gospodarske krize. Takrat so v pol leta cene surove nafte strmoglavile za 44 odstotkov. Sočasno so se za približno tretjino znižale cene aluminija, bakra in niklja, medtem ko sta se pšenica in koruza – dva izmed ključnih kmetijskih proizvodov – pocenili za okoli 40 odstotkov.

Kljub določenim vzporednicam z letom 2009 so bili vzroki za tedanje trende precej drugačni kot danes. Šibko okrevanje evropskega gospodarstva in postopno ohlajanje Kitajske še ne pomenita zloma finančnega sektorja in večodstotnega krčenja BDP. Stanje panike je leta 2009 zaustavilo proizvodne stroje in svetovno povpraševanje, ki je povzročilo strm padec cen surovin in nafte. Svet je tedaj porabil manj kot 85 milijonov sodov surove nafte dnevno, letos znaša povpraševanje okoli 90,7 milijona sodov na dan.

Ključ do vzrokov za letošnje trende na surovinskih trgih je treba iskati tudi drugje, natančneje v ZDA in njeni politiki. Američani so zaradi razcveta črpanja nafte iz plasti skrilavcev v zadnjih štirih letih okrepili lastno proizvodnjo za tretjino na devet milijonov sodov na dan. Nižji uvoz nafte v ZDA ima tako negativen vpliv na cene nafte. Drugi dejavnik je ameriški dolar, ki je imel kot prva rezervna valuta in najpomembnejše plačilno sredstvo na svetu vselej pomembno vlogo pri določanju cen nafte, surovin in dragih kovin.

Medtem ko Evropska centralna banka (ECB) še naprej ohranja izredno nizke obrestne mere in išče načine, kako načrpati dovolj denarja v finančni sistem ter gospodarstvo, Federal Reserve postopno zaustavlja stroje za tiskanje denarja in se poigrava z mislijo o zviševanju obrestnih mer. Posledica je manjša količina denarja v obtoku in krepka rast vrednosti dolarja proti praktično vsem svetovnim valutam.

Denarna politika vodi dogajanje na finančnih in surovinskih trgih

V preteklosti je običajno veljalo, da se vrednost dolarja giblje obratno sorazmerno s cenami srebra, zlata in nafte. Ko vrednost dolarja pada, cene omenjenih surovin rastejo, ko se vrednost dolarja krepi, pa začnejo padati. Kar je na neki način tudi logično. Ko je vrednost dolarja visoka, postane nafta, s katero se trguje v dolarjih, razmeroma dražja za kupce iz drugih valutnih okolij. Zlato pa je na drugi strani tradicionalni hranilec vrednosti, pribežališče vlagateljev v času krize, ko centralne banke s tiskanjem denarja in drugimi ukrepi spodbujajo gospodarstvo, kar ima za stranski učinek depreciacijo valute.

Vrednost zlata je tako med krizo zrasla tudi na več kot 1800 dolarjev za unčo (28,3 grama). Danes se giblje okoli 1230 dolarjev in čeprav je njegova vrednost v zadnjih dneh nekoliko zrasla, je še vedno slabih deset odstotkov nižja kot spomladi. Še nekaj časa naj bi ostala na trenutni ravni, za tem pa bi lahko zopet padla. Izkušeni trgovci z dragimi kovinami so v preteklih desetletjih opazili, da cena zlata z določenim časovnim zamikom sledi gibanju cene srebra. Slednje je v pol leta izgubilo več kot petino vrednosti.

Zlato in srebro imata tesno stkano zgodovino že več tisočletij. Že egipčanski faraon Menes je določil prvo razmerje med kovinama (2,5 enote srebra je bilo enakovredno eni enoti zlata). V zadnjih štirih desetletjih je bilo povprečno razmerje v ceni srebra proti zlatu 55 proti 1. Da je srebro danes podcenjeno oziroma zlato precenjeno, kaže podatek, da je to razmerje povečano na 1:75. Največje doslej je bilo leta 1991 pri 1:99.

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja