Strah pred deflacijo in nizka cena nafte vodita centralne banke v intervencijo.
Razviti trgi so prejšnji teden nadaljevali pot močnega odboja navzgor, kar je posledica ECB, da bo odkupovala državne obveznice. Med vidnejšimi indeksi je največ pridobil frankfurtski Dax, ki je na tedenski ravni zrasel za poltretji odstotek in skoraj dosegel mejo 10.000 indeksnih točk, kjer je bil nazadnje julija letos. Omenjena raven pomeni silovit, skoraj 20-odstotni odboj od najnižje vrednosti, ki jo je dosegel v sredini oktobra.
Podobno so se prejšnji teden dobro izkazali ostali pomembnejši trgi. Ameriški Nasdaq je pridobil poldrugi odstotek, evropski DJ Eurostoxx 50 1,3 odstotka, japonski Nikkei 225, francoski CAC30 in ameriški S&P500 pa pol odstotka. Kot kaže, so investitorji vedno bolj prepričani, da bo ECB, kljub nasprotovanju Nemčije, prihodnje leto zares začela »tiskati" denar in svojo bilanco povečala za tisoč milijard evrov. Poleg gospodarskih težav je inflacija v evroobmočju vedno nižja. K temu zadnje tedne dodatno pritiska še izjemno nizka cena nafte.
Zaradi istega razloga je neomejeno izdajanje denarja v začetku novembra napovedala japonska centralna banka. Po projekcijah banke ING naj bi obe centralni banki skupaj povečali bilanci za 2600 milijard dolarjev do konca 2016. Ob upoštevanju, da se tudi ameriška Fed zaveda deflacijskih pritiskov, kar pomeni, da dvigov obrestnih mer v ZDA še nekaj četrtletij ne bo, so investitorji opogumljeni pri nakupih finančnih instrumentov, tako delnic kot obveznic.
Konec prejšnjega tedna so tako donosi na 10 letne italijanske obveznice padli skoraj na 2 odstotka, španskih obveznic iste ročnosti pod 1,9 odstotka in irskih obveznic celo pod 1,4 odstotka. Da investitorji verjamejo v nizke obrestne mere, priča tudi donos do dospetja na 10-letne ameriške zakladne menice, ki znaša vsega 2,2 odstotka.
Graf: Nafta Brent v dolarjih za sod
