Aprila neenotno gibanje delnic na trgih v razvoju

Bistveni obremenilni dejavniki so bili dejansko enaki kot že nekaj tednov in mesecev pred tem: rastoče stopnje inflacije, še naprej grozeča ali že izpeljana zvišanja obresti emisijskih bank (ki hkrati podpihujejo bojazni pred jasno oslabitvijo gospodarske rasti na novih trgih), pa tudi visoke cene surovin. Slednje so za nove trge dvorezni meč: medtem ko imajo strokovnjaki za surovine od tega velike prednosti, pa se rastoče cene materialov in surovin že negativno čutijo pri maržah dobičkov mnogih podjetij na novih trgih.

Delniški trgi na novih trgih pod pritiskom visoke inflacije, zviševanja obresti ter na marže dobičkov mnogih podjetij

V današnjem času tipično hitrega tempa življenja so tudi japonski jedrski reaktorji, ki sta jih prizadela potres in cunamiji, hitro iz vidnega polja vlagateljev, kakor hitro je bilo zaznati, da najverjetneje ne bo več nadaljnjega zaostrovanja situacije. Po delno katastrofalni politiki obveščanja upravitelja jedrske elektrarne TEPCO in japonske vlade pa je treba tudi pri novicah o uspehih ohraniti določeno mero previdnosti. Z vidika finančnih trgov je največje tveganje (ki ga je komaj mogoče predvideti) za japonski delniški trg trenutno že preteklost. Srednjeročno in dolgoročno večji problem, namreč japonsko državno zadolževanje, seveda ostaja. Na tem mestu se sicer najverjetneje ne bo pojavil akuten potencial nevarnosti, temveč lahko v ospredje pride šele v naslednjih letih. Zato za večino, v večji meri kratkoročno usmerjenih vlagateljev to trenutno nima nobenega pomena. Podobno velja – v nekoliko omejeni meri – za kreditno sposobnost ZDA. Bonitetna agencija S&P je namreč napovedala možnost izgube najvišje bonitetne ocene „AAA“ za ZDA v teku naslednjih let. Odziv trgov je bil neznaten. Vsekakor pa se pojavlja zanimiva problematika: če ZDA kot svetovna velesila in imetnica svetovne rezervne valute izgubi najvišjo bonitetno oceno – kdo si torej sploh še zasluži najvišjo oceno oziroma kaj sploh še pomeni najvišja bonitetna ocena? In kako dolgo še lahko ostane ameriški dolar svetovna rezervna valuta, če je kreditna sposobnost, na katero se opira, vse bolj vprašljiva? Slednje je očitno tudi osrednji dejavnik pri hitro rastočih cenah zlata in srebra. Plemenite kovine veljajo v svetu v vedno večji meri kot valuta oz. jo kot tako odkrivajo – zlasti tudi na novih trgih, na Kitajskem in v Indiji.

ZDA grozi srednjeročno izguba najvišje bonitetne ocene – finančni trgi in vlada (še) ne kažeta zaskrbljenosti

Za ameriško emisijsko banko se vedno šibkejši dolar sicer očitno ne zdi težava, še manj pa rezultat izredno ohlapne denarne politike. Na težko pričakovani tiskovni konferenci je direktor FED-a Bernanke vendarle potrdil iztek aktualnega nakupnega programa državnih obveznic („QE 2“) sredi leti. Hkrati pa je napovedi konjunkture popravil navzdol. Zvišanja obresti v ZDA v doglednem času z gotovostjo tako ne gre pričakovati.

Svetna gospodarstva novih trgov v Aziji in Latinski Ameriki se skupno nahajajo v obdobju rasti, BDP in industrijska proizvodnja pa dosegata jasno višje ravni, kot so bile pred izbruhom globalne gospodarske in finančne krize. Deloma je tu in tam zaslediti jasne oslabitve rasti.

Tudi narodna gospodarstva srednje in vzhodne Evrope ostajajo v liniji izboljšanja stanja. Rastoča industrijska proizvodnja skrbi zaradi visokega povpraševanja iz tujine za povečanje zaposlovanja. Na sploh lahko opazimo nekoliko nazadujoče ravni cen, potem ko so v začetku leta rastoče cene živil vplivale na inflacijo. Splošni obeti za valute regije CEE ostajajo še naprej pozitivni - zunanja trgovina in možnost zviševanja obresti utegneta še naprej pozitivno vplivati na takšen razvoj.

Pregled po državah

Kitajska

Potem ko so pred nekaj meseci mnogi še pričakovali pregrevanje kitajskega gospodarstva, so zdaj v ospredju skrbi zaradi premočne upočasnitve politike emisijske banke. Zadnje številke indeksov nabavnih menedžerjev kažejo šibke vrednosti že šest let in uradna napoved gospodarske rasti je od začetka leta za eno odstotno točko s skoraj 10 % zdaj popravljena na le še 8,8 %. Seveda to še vedno predstavlja zelo visok tempo rasti. Počakati pa je treba, ali se bo razvoj inflacije v skladu z zdajšnjimi napovedmi oz. upanji dejansko sprostil sredi leta. Če ne, grozijo nadaljnja zvišanja obresti, ki utegnejo dodatno zmanjšati razvoj gospodarske rasti. Kitajski delniški trg ni uspel slediti pozitivnim vzgibom ZDA in je na lokalni ravni aprila beležil rahel minus. Vlagatelji očitno ostajajo skeptični glede razvoja dobičkov podjetij in marž dobičkov. Najboljši razvoj je beležil sektor IT.

Kitajska emisijska banka z novimi zvišanji obresti, obeti glede rasti ponovno znižani, a še vedno zelo močni

Indija

V Indiji je emisijska banka na presenečenje vse močno zvišala obresti za nadaljnjih 0,5 % in priznala, da je podcenila dinamiko razvoja inflacije. Bančni vrednostni papirji, pa tudi avtomobilska industrija ostajajo tako zaradi slabših obetov glede rasti še naprej pod pritiskom. Sezona poročanja letnih poslovnih rezultatov indijskih podjetij je sprožila mešane občutke. Celi vrsti podjetij je spodletelo pri pričakovanjih in njihovi tečaji so temu primerno padli. Zlasti so razočarale marže dobičkov, ki odražajo skupno jasno rastoči pritisk stroškov, zlasti na področju potrošniških dobrin.

Močno zvišanje obresti indijske emisijske banke

Brazilija

V Braziliji kažejo podatki konjunkture jasno popuščanje gospodarske rasti. Za leto 2011 se pričakuje le še 4-odstotna rast in najnovejši indeks nabavnih menedžerjev je bil le še komaj nad pragom 50 %, ki kažejo ekspanzijo. Hkrati ostaja inflacija trdovratno visoka in je emisijsko banko prisilila v nadaljnje zvišanje obresti za 0,25 % na zdajšnjih 12 %. Trg pa pričakuje proti koncu leta vodilno obrestno meri pri 12,5 %. Iz bojazni spričo nadaljnje revalvacije reala je emisijska banka namesto zviševanja obresti nazadnje posegla po „alternativnih ukrepih“ za ublažitev rasti kreditov. Tako naj bi omejili nadaljnje prilive kapitala z najnovejšimi posebnimi davki in drugimi ukrepi, da pa bi zajezili tudi rast kreditov, so zvišali stopnje minimalnih rezerv bank, zlasti za kratkoročne kredite za nakup avtomobilov in za plače. Učinek, ki si ga obetajo, pa za zdaj še ni dosežen.

Delniški trg je bil aprila ponovno pod pritiskom zaradi slabših obetov glede gospodarske rasti, skrbi zaradi inflacije in bojazni pred zviševanjem obresti. Poleg gradbeniških in nepremičninskih delnic so popustili zlasti ciklični sektorji, kot denimo proizvajalci jekla. Relativno dobro pa so se - kot že v mesecu poprej – izkazale delnice Telekoma. Slednje postajajo zaradi svojih ugodnih ocen in kontinuirane inflacije za vlagatelje vedno bolj zanimive, saj njihovi prihodki rastejo skupaj s splošno ravnjo cen. Potencial rasti za delniški trg – merjeno po indeksu Bovespa – tako ostaja do nadaljnjega omejen.

Umirjena rast, a še vedno visoka inflacija pritiska na tečaje brazilskih delnic

Rusija

V Rusiji je pritisk inflacije le malenkostno popustil. Centralna banka je vodilno obrestno mero aprila zato ponovno zvišala na zdajšnjim 8,25 %, kar je presenetilo mnoge udeležence na trgu. Močan rubelj (v primerjavi z ameriškim dolarjem) pa dodatno še blaži učinek inflacije. V zadnjih mesecih je revalviral zlasti zaradi rastočih cen nafte. Donosi ruskih obveznic so bili v mesečni primerjavi domala nespremenjeni.

Ruski delniški trg se je aprila razvijal šibkeje kot drugi trgi te regije. Obremenjujoče so nanj vplivale zlasti izdaje več novih delnic in po porastu tečajev zadnjih mesecev ostajajo vlagatelji previdni. Večina jih je skeptičnih, ali bodo visoke cene nafte ostale ohranjene še naprej in so zato ustrezno zadržani pri tovrstnih delnicah. Dodatno pa sliko kalijo nove bojazni glede novih obdavčitev v panogi naftne industrije. Delnice plina so aprila kazale najboljšo tečajno donosnost, medtem ko so se zlasti delnice jekla in bank razvijale šibkeje.

Vlagatelji zadržani pri ruskih delnicah kljub nadaljnji rasti cen nafte

Turčija

Gospodarska rast v Turčiji je bila leta 2010 v višini +9,2 % v primerjavi z lanskim letom višja, kot so bila splošna pričakovanja. Stopnja inflacije kaže na letni ravni trenutno sicer močno padajočo tendenco, vendar to ne predstavlja trajnega inflacijskega trenda. Surovinska odvisnost države in še naprej zelo dinamično domače povpraševanje ostajajo bistveni dejavniki tveganja za dolgoročno stabilnost cen. Najnovejša napoved centralne banke za drugo četrtletje 2011 je bila objavljena konec aprila, pričakovanja glede obresti pa so zlasti zaradi visokih cen nafte zvišali. Centralna banka je aprila pustila vodilno obrestno mero v skladu s pričakovanji nespremenjeno, potem ko jo je v prejšnjih mesecih dvakrat znižala. Da bi omilili neravnovesje v zunanji trgovini, so še enkrat močno zvišali stopnje minimalnih rezerv za banke. Turška lira ostaja najšibkejša valuta regije - kar pa je prav po godu emisijski banki. Potem ko smo lahko v prvih dveh mesecih tega leta opazovali močne rasti donosov turških obveznic, denominiranih v lokalni valuti, pa so ravni donosov aprila skupno kazale negativni trend razvoja. Če se bodo aktualni trendi pri cenah nafte in živil na svetovnih trgih nadaljevali, se utegnejo obeti glede inflacije za Turčijo spet hitro poslabšati. To bi sicer utegnilo na okope priklicati emisijsko banko, hkrati pa odpreti tudi potencial za ponovno nekoliko močnejšo valuto.

Turški primanjkljaj v zunanje trgovisnki bilanci ostaja problematičen; inflacija zaenkrat pod nadzorom, nevarnost so lahko cene surovin

Tečaji delnic na carigrajski borzi so aprila kazali pozitiven trend razvoja. Očitno so zlasti domači kupci izkazali zanimanje nakupa. Vendar pa je treba rast tečajev najverjetneje razumeti kot odziv na predhodno podpovprečen razvoj tečajev turških delnic. Kratkoročno in srednjeročno trenutno ne moremo pričakovati katalizatorjev za trajno visoke tečaje delnic, tako da v Turčiji zaenkrat ne računamo z večjimi rastmi tečajev.

Poljska

Poljsko narodno gospodarstvo je še naprej stabilno. Realna rast je leta 2010 znašala 4,4 %. Bistvena gonilna sila rasti je bilo domače povpraševanje. Nazadnje objavljeni maloprodajni promet ter odkupljena industrijska proizvodnja kažeta nespremenjeno stabilno rast v primerjavi z lanskim letom. Inflacija je z zadnjim porastom za 4,3 % (letna stopnja) sicer še vedno občutno nad ciljno vrednostjo centralne banke, presegla pa je tudi pričakovanja udeležencev trga. Ta razvoj daje upanje za nadaljnja zvišanja obresti s strani centralne banke v teku tega leta. Poljske državne obveznice so pridobile; zlot je bil aprila regionalno najmočnejša valuta.

Poljski delniški indeks je nadaljeval pozitiven razvoj iz meseca marca in je v lokalni valuti pridobil 3,4 % - za vlagatelje v evrih je to spričo močnega zlota pomenilo celo porast za skoraj 6 %. Poljska je bila tako aprila najmočnejši delniški trg te regije. Poljske banke so se v primerjavi z mesecem marcem razvijale podpovprečno, medtem ko so naftne in plinske delnice beležile izredno rast.

Nadaljnja rast inflacije na Poljskem – delniški trg aprila najmočnejši v regiji

Republika Češka

Omembe vredna na Češkem ostaja diskrepanca med gospodarsko rastjo, ki se je močno povečala v zadnjem letu, na eni strani in še vedno šibkim segmentom zasebne potrošnje na drugi strani. Češko gospodarstvo si je sicer v celoti jasno opomoglo po krizi – zlasti mu je v prid povpraševanje iz tujine, posebej iz Nemčije.

Močna konjunktura v izvozu – šibko domače povpraševanje

Izvoz in uvoz v primerjavi z lanskim letom še vedno izkazujeta visoke stopnje rasti, tudi industrijska proizvodnja je na bistveno višji ravni. Toda zdi se, da rast še ni dosegla širših ravni na Češkem. Maloprodajni promet se le počasi oddaljuje od ravni v času krize – kar je zagotovo povezano s še vedno visoko brezposelnostjo. Ta še vedno ostaja na najvišjih ravneh, kot so bile v času svetovne gospodarske in finančne krize. Nasprotno je inflacija nazadnje pozitivno presenetila s porastom za le 1,7 % (letna stopnja), kar pomeni, da je spet znotraj tolerančnega pasu centralne banke. Glede stabilnosti cen je slednji podatek brez dvoma pozitiven, hkrati pa to potrjuje sliko šibke domače konjunkture. Donosi čeških obveznic so aprila padli; skupaj z močno krono je to za vlagatelje na evrski osnovi pomenilo prav pozitiven razvoj vrednosti.

Brezposelnost v primerjavi z obdobjem krize komaj kaj nižja

Češki delniški trg je aprila beležil rahel porast za okoli 1,5 %, a je kljub temu ostal za večino drugih trgov te regije. Pozitivno sta v ospredje stopila oskrbovalno podjetje CEZ in naftne delnice Unipetrola.

Madžarska

Madžarsko gospodarstvo je leta 2010 beležilo rast v višini 1,9 %, zlasti zaradi visokega izvoza, medtem ko je notranje povpraševanje ostalo šibko. Tudi Madžarski je bilo v prid zlasti povpraševanje iz tujine, kar se med drugim kaže v stabilni trgovinski bilanci. Forint je bil aprila v primerjavi z evrom nekoliko močnejši. Tudi madžarske obveznice so pridobile, donosi pa so v mesečni primerjavi padli. Dolgoročno se zdi madžarska raven donosov še vedno privlačna. Tečaji bodo najverjetneje ostali volatilni, zlasti spričo še vedno nepredvidljivosti glede prihodnjih reform.

Aprila so v parlamentu potrdili ustavne spremembe, ki v prihodnje predvidevajo najvišjo mejo za zadolževanje države v višini 50 % BDP (aktualna raven je seveda nekaj več kot 80 %), predvidevajo pa tudi spremembo postopka imenovanja za člane proračunskega sveta. Madžarska centralna banka je obresti pustila tudi aprila nespremenjene pri 6 %. Od marca naprej obstaja „novi“ denarno politični svet, potem ko so zamenjali štiri od skupno sedmih članov.

Sprejete sporne ustavne spremembe na Madžarskem

Mnogi udeleženci na trgu od tega pričakujejo manj pritiska na gibanje vodilne obrestne mere navzgor, in namesto tega celo zniževanja obresti v teku leta, če bo inflacija v drugi polovici leta padla. Letna stopnja inflacije je sicer aprila ponovno negativno presenetila, zato je denarno politična omilitev v naslednjih mesecih komaj verjetna.

Presenetljivo močnejša rast inflacije zavira upanje glede novega znižanja obrestne mere

Madžarski delniški trg je nadaljeval pozitivni trend razvoja od začetka tega leta naprej in je na ravni lokalne valute dosegel rast za skoraj 5 %. Gonilna sila so bile po indeksu močne delnice OTP in MOL, medtem ko so defenzivne delnice farmacevtske industrije beležile tečajne izgube.