Peta obletnica konca kapitalizma – kako naprej?

Peta obletnica konca kapitalizma – kako naprej?

Če je bilo še pred dobrimi petimi leti vlagatelje po svetu strah finančne apokalipse, so danes razmere popolnoma drugačne. Strah in skrbi vlagateljev so že leta pozabljeni, na finančne trge po svetu pa se postopoma vrača pohlep. A razlike med posameznimi regijami in tudi državami so ogromne, zato je prav, da se ob peti obletnici borznega dna vprašamo, kako naprej.

Bistveno različni gospodarski obeti

Empirične izkušnje kažejo, da so tisti vlagatelji, ki so si upali delnice kupovati tudi v recesijskih časih, dosegli precej boljše rezultate od tistih, ki delnice kupujejo zgolj v času gospodarskih vzponov in optimizma. ZDA tako danes solidno okrevajo, evroobmočja pa se še vedno sooča s strukturnimi težavami, stopnja brezposelnosti pa je najvišja od devetdesetih let prejšnjega stoletja. To velja zlasti za države PIIGSS[1] , ki pa so v minulih letih deloma odpravile neravnotežja in imajo posledično večji potencial za dodatno izboljšanje gospodarske slike.

Politika centralnih bank

Medtem ko se v ZDA ob pospešenem gospodarskem okrevanju približuje konec ohlapne denarne politike, pa bo Evropska centralna banka (ECB) ob še vedno močno heterogeni gospodarski rasti držav evroobmočja in nizki inflaciji v letu 2014 najverjetneje povečala denarne spodbude. To bo znižalo ceno zadolževanja prav najbolj ranljivih držav in s tem nudilo podporo evropskim delniškim tečajem.

Visoka prejšnja donosnost ameriških delnic

Ameriški borzni indeksi so se od dna 9. 3. 2009 več kot potrojili in danes precej presegajo nivoje pred zadnjo recesijo. V zadnjih 200 koledarskih letih so ameriški delnice zgolj 4-krat porasle za več kot 150 % v obdobju petih letih, čemur je sledila v povprečju negativna 13-odstotna donosnost v prihodnjih petih letih. Višja kot je cena, ki jo danes plača vlagatelj, nižjo donosnost namreč lahko pričakuje, in obratno. Rast tečajev delnic evropskih družb od borznega dna je bila precej nižja, tečaji delnic družb iz držav PIIGSS pa so v povprečju še vedno precej pod nivoji pred recesijo.

Slika 1: CAPE po posameznih državah

Vir: www.econ.yale.edu, Bloomberg, lastni izračuni.

Tabela 1: CAPE in prihodnja donosnost

Vrednotenja držav PIIGSS so ugodna

Po hitri rasti tečajev so ameriške delnice danes glede na za cikel prilagojen P/E (v nadaljevanju CAPE[2]), ki je v preteklosti zelo dobro nakazoval prihodnjo donosnost ameriških delnic (slika 1), nadpovprečno visoko vrednotene. Trenuten CAPE je za več kot 50 % višji od mediane zadnjih 130 let, kar nakazuje na podpovprečno, 4- do 5-odstotno letno donosnost ameriških delnic v prihodnjih 10 letih. Po drugi strani so evropske delnice po kazalniku CAPE precej bolj ugodno vrednotene kot ameriške (slika 2), pri čemer so najbolj ugodno vrednotene prav delnice družb iz držav PIIGSS.

[1] Portugalska, Italija, Irska, Grčija, Španija in Slovenija
[2] Cena glede na prejšnji 10-letni povprečen dobiček, prilagojen za inflacijo.
_
Priporoči članek prijatelju