Delniški indeksi na pomembnejših svetovnih borzah nadaljujejo z rastjo. Marsikdo je nad tem presenečen, čeprav bi bilo večje presenečenje, če delnice zadnjega pol leta ne bi naraščale. Razlog za optimizem leži v pozitivnem stanju večine borznih parametrov. Slednjih je veliko in sem jih v svoji borzni literaturi že podrobneje opisoval, zato vseh, sedaj, ne bi ponavljal. Osredotočil bi se na tri, ki so najpomembnejši, čeprav ne edini: obrestno politiko, dobičke podjetij in geopolitično situacijo.
Obrestne mere so bile v zadnjih dveh letih najbolj predvidljiv dejavnik, ko je šlo za ocenjevanje borznih trgov. Znano je, da nižje obresti pomenijo dodatno gorivo za tečaje delnic in tudi obveznic. Avtor aktualne svetovne monetarne politike je šef ameriških Zveznih rezerv, Ben Bernanke, ki ga mnogi sicer kritizirajo, vendar ne vedo povedati, kaj bi oni storili na njegovem mestu. Natančneje, ne vedo povedati, kaj bi storili v primeru, ko bi brezposelnost v ZDA zaradi ostrejše obrestne politike, denimo, zrasla na 30 ali več odstotkov. Podobni ali še višji odstotki brezposelnih ljudi bi bili, v tem primeru, tudi v Evropi in drugod po svetu.
Jasno je, da bo enkrat prišlo do monetarnega preobrata tudi v ZDA, a borzniki upamo, da ta ne bo sunkovit in močan.
S takšno denarno politiko, kakršna je sedaj, bi se nekdanji Nobelovec Milton Friedman vsekakor strinjal. In Bernankejeva tiskovna konferenca 27. aprila letos ni prinesla nobenega večjega presenečenja: v bistvu gre za implementacijo Friedmana v današnje čase. Doktrina slavnega ekonomista je bila, da mora centralna banka obrestne mere držati nizko, vse dokler si gospodarstvo povsem ne opomore.
Ne bi pa Friedman bil zadovoljen s sedanjo fiskalno politiko, tako v ZDA kot v nekaterih evropskih državah. Njegov ideal se sestoji iz vitke države in nizkih davkov, ter manj reguliranega gospodarstva. Odstopanje današnje ekonomske politike od take usmeritve je negativna okoliščina tudi za borzne trge. Zakaj? Ker sedanji večinoma nestimulativni gospodarski ukrepi povečujejo proračunske deficite, in višji ko so, močneje bo potrebno zategniti pasove, ko bodo minusi v državnih blagajnah postali nevzdržni. Na žalost, pa danes ni več državnika kova Ronalda Reagana, ki bi ljudi prepričal v varčevanje, in bil obenem zaprisežen pristaš demokracije in prosto konkurenčnega gospodarstva. Veliko jih, namesto tega, raje promovira zategovanje pasu in veliko državo.
Višji dobički svetovnih korporacij; geopolitična situacija pozitivna
Naslednji dejavnik, ki sedaj pospešuje rast delnic so vse višji dobički svetovnih korporacij. Ne le slednjih, tudi srednje velika podjetja, predvsem v Nemčiji in ZDA izkazujejo boljše letne bilance kot pred letom dni. Posledica so višje dividende, ki jih bodo letos izplačevala skoraj vsa pomembnejša svetovna podjetja, ki kotirajo na glavnih borzah.
Geopolitična situacija je, iz borznega stališča, bolj pozitivna kot ne. Ameriški predsednik Obama je po eni strani toleriral visoko zadolževanje Amerike. Toda, po drugi strani je naravnost idealna oseba za vzdrževanje globalnega političnega ravnotežja. Težave v nasprotnih interesih med ZDA in arabskim svetom, ZDA in Rusijo in ZDA ter drugimi državami obstajajo, vendar na prvega temnopoltega ameriškega predsednika precej, revnih prebivalcev našega planeta gleda kot mesijo. Ali je to na mestu, ali ne, je stvar debate, toda iz borznega stališča je prvi človek v Beli hiši pozitivna okoliščina.
Težav za borznega vlagatelja, torej, v tem trenutku ni?
Za zdaj ne, vendar se lahko nebo v vsakem trenutku stemni. Vlagatelj v delnice lahko sedaj počiva, a na način kot ga je opisal nekdanji borzni guru Kostolany – kot krokodil, z odprtimi očmi.
