Situacije na svetovnih borzah ni mogoče opredeliti povsem enostavno. Definicija borznega bika je sestavljena iz stanja, ko so donosi na državne papirje visoki, dividendne stopnje pri delnicah pa nizke. Zaenkrat temu ni tako, kar precej vlagateljev pa ostaja prepričanih, da se bo rast delnic nadaljevala.
Na drugi strani borznih opazovalcev so tako imenovani »terminski analitiki«, ki menijo, da se po petih zaporednih pozitivnih letih rasti delnic v kratkem mora zgoditi cenovni popravek navzdol. V njihov prid govori statistika zadnjih sto let, kjer ciklusi rasti delnic večinoma niso bili daljši od štirih let.
Kdo ima prav oziroma kdo je bližje resnici?
Po mojem mnenju druga skupina, ki je bolj pesimistična, čeprav lahko zaradi inercije in povečane popularnosti delnic med borzno publiko, rast delnic traja še nekaj časa. Pa čeprav ta rast ni zdrava rast, ki bi sledila notranji vrednosti delnic.
Poskusimo pogledati na situacijo še iz monetarne plati. Najnovejši podatek za marec 2014 o stanju kreditov za nakup vrednostnih papirjev v ZDA znaša okoli 450 milijard dolarjev, kar je za 15 milijard manj kot februarja in približno na ravni letošnjega januarja. Zgodovinsko gledano so številke zadnjih mesecev rekordne. Ta podatek investitorji ne bi smeli prezreti saj lahko vidimo, da povečanje obsega kreditov in tudi monetarne mase v ZDA (M1 in M2) nista povzročila skoka na borzah kot je to običaj v normalnih borznih časih. Sklepamo lahko, da bi že neznatna sprememba v politiki obrestnih mer lahko sprožila sprva dezinvestiranje, nato pa še razprodajo na finančnih trgih.
Dobro vzdušje na borzah spodbujajo tudi prevzemi
Vsekakor kaže, kot da se borzni udeleženci zaradi tega ne sekirajo veliko. Dobro vzdušje na borzah spodbuja tudi prevzemna dejavnost med velikimi svetovnimi podjetji. Letos se obetata dva »mega« prevzema in sicer Pfizer-Astrazeneca ter General Electric-Alstom. Medtem ko je tekma za francoski Alstom še odprta, vanjo se je sedaj vmešal še nemški Siemens, pa je bitka za britanskega farmacevta odprta le še v smislu zneska, ki naj bi ga največji ameriški farmacevt plačal. Licitacija se po prvotni ponudbi 58,8 milijard funtov, sedaj nadaljevala z novo, višjo ponudbo Američanov pri 63 milijardah.
Brez dvoma gre po fundamentalni analizi pri Astrazeneci za profitabilno in trdno stoječe farmacevstsko podjetje, toda pripravljenost kupca, da hitro popravlja ponudbo navzgor kaže, da je morda trg malce izgubil občutek za denar. Morda se preveč z lahkoto odloča za milijardne investicije, kar je nedvomen znak borznega bika in morebitna napoved popravkov v prihodnjem obdobju.
Borzni trgi trenutno tudi nenavadno močno kljubujejo tveganju »Rusija« kar potrjuje dejstvo, da so bikovske sile na borzi sedaj precej močne – brez ukrajinskega faktorja bi zagotovo videli precej močno rast borznih tečajev.
Tak trend lahko traja še nekaj časa
Zgoraj omenjene okoliščine povprečnemu vlagatelju ne pomagajo pri odgovoru, s katerim bi lahko preprosto vedel, ali gre za prekomerni borzni optimizem ali pa za stanje borznega medveda in pesimizem. Verjetno lahko tak nedoločen in nevtralen trend na borzah traja še nekaj časa.
Mislim pa, da bi se ta trend lahko močneje usmeril navzdol, če bi se razmere na kreditnih trgih malce zaostrile oziroma, ko bi se obrestne mere oziroma donosi ameriških obveznic povzpeli preko 3 ali 4 odstotke. Vendar tega še ne gre pričakovati v kratkem času. Kar pa ne pomeni, da investitorju na ta scenarij ni potrebno biti pripravljen. Tudi septembra, leta 1929 je še vse izgledalo lepo.
