Čakajoč na vrnitev Balkan ekspresa

Članek slika

Balkan je ena od zgodb, ki so najbolj zaznamovale naložbeno zgodovino mladega slovenskega trga. Pretekla gibanja vrednosti so pokazala na surovo volatilnost trgov - od 100 odstotnih pozitivnih donosov v enem, do 50 odstotnih negativnih donosov v naslednjem letu. Navkljub težkim spominom mnogih, regija še vedno nosi velik potencial dolgoročne rasti. Vendar pa bodo morali biti vlagatelji v bodoče bistveno bolj previdni kot v preteklosti in na balkanske trge investirati le manjši del naložbenega po

Slovenski vlagatelji so množično začeli vlagati na Balkanske kapitalske trge z ustanovitvijo prvih balkanskih vzajemnih skladov v drugi polovici leta 2006 in v začetku leta 2007. Prvi balkanski vzajemni skladi slovenskih družb za upravljanje so bili ustanovljeni v zadnjem tednu februarja 2006 (ALTA BALKAN (bivši Publikum Balkan), 23.2.2006, ALTA BALKAN SELECT (bivši MP-Balkan.si), 23.2.2006, KD Balkan, 24.2.2006). Kasneje se jim je pridružil še avstrijski Hypo South Eastern Europe Opportunities, ki je bil ustanovljen že 1.7.2005 a se je v Sloveniji začel tržiti maja 2006. Sledili so jim skladi, Triglav Balkan, 2.10.2006, NLB Skladi - Zahodni Balkan delniški, 30.8.2007, Abančna DZU DELNIŠKI BALKAN , 1.8.2008 in kot zadnji  Perspektiva: BalkanStox, 1.9.2008.

Kaj je poganjalo Balkan Ekspres?

Najpomembnejši dejavnik visoke rast tečajev je bila nesporno presežna likvidnost, ki je na nelikvidnem trgu povzročila, da je majhna ponudba delnic ob visokem povpraševanju povzročila višanje tečajev. Ključno vlogo pri rasti tečajev so odigrali predvsem institucionalni vlagatelji. Mednje uvrščamo švedske sklade (East Capital Balkan Fund, Gustavia Balkans), avstrijski sklad (Hypo South Eastern Europe Opportunities) ter hrvaške in slovenske sklade, ki so v obdobju 2006 in 2007 začeli intenzivno investirati v regijo širšega Balkana. Poleg velike likvidnosti so na rast vplivala še pozitivna vrednotenja podjetij, privatizacija in prevzemi ter pristiopna pogajanja držav za vstop v Evropsko Unijo. S sprejetjem vrsto zakonov s področja trga vrednostnih papirjev, s ciljem ureditve kapitalskega trga in zaščite malega delničarja se je zanimanje za te trge še stopnjevalo.

Začetne rasti zgodovinskih razsežnosti

V letu 2007 so bili neto prilivi v Balkanske sklade najvišji, medtem ko so skladi dosegli najvišje vrednosti v jeseni 2007, ko so od ustanovitve mnogi presegli 100 odstotno donosnost. Razlogi za visoke prilive v sklade so bili v tako v dobršnji  meri plod povečanega oglaševanja visokih preteklih donosov, kar je  zagotovo pripomoglo, da so bili največji prilivi v balkanske sklade zabeleženi ravno na vrhuncu rasti. V tej zadnji fazi je mnogo fizičnih in pravnih oseb nakupe točk skladov in delnic financiralo tudi z zadolževanjem in zastavo vrednostnih papirjev in točk skladov pri bankah.

Pot navzdol, v območje stagnacije

Razlog za razprodaje delnic in točk balkanskih skladov v letu 2008  lahko povežemo z obdobjem povečane negotovosti glede rešitve statusa Kosova, z volitvami na Hrvaškem, s hipotekarno krizo v ZDA ter z nastopom globalne finančne krize in drastičnega upada gospodarske aktivnosti v svetu. Leto 2008 je bilo najbolj stresno leto vlagateljev v balkanske vzajemce, saj so tečaji, po izredni rasti v letu 2007, v letu 2008 strmoglavili in v enem letu beležili padce več kot 50 odstotkov vrednosti. Zaradi prevelike izpostavljenosti balkanskim trgom se je del izgub prenesel na celotne portfelje. Draga lekcija, iz katere upamo, da so se vlagatelji naučili pomen ustrezne razpršitve naložb in pomembnega pravila, da obrobnim trgom kot so balkanski, ne namenimo več kot 15 odstotkov sredstev portfelja. Še večji šok so doživeli vlagatelji, ki so na balkanske trge vstopali s pomočjo lombardnih kreditov, kjer so bile izgube vrednosti zaradi uporabe vzvoda tudi do 3,5 krat višje od tržnih vrednosti.
V letih 2009 in 2010 trgi stopicajo na mestu brez vidnejših sprememb vrednosti osrednjih indeksov. Vendar pa dolgoročni potencial Balkana ni nižji kot je bil v letu 2006. Gre za dolgoročno zelo perspektivno regijo, ki veliko stavi na evropsko integracijo in ugodno strateško lego.

Lekcija portfeljske teorije

Lekcija preteklih let je sila preprosta: na obrobne trge z nizko tržno kapitalizacijo nikoli ne investirajte več kot 15 odstotkov naložbenega portfelja in nikoli za nobeno naložbo ne uporabljajte kreditov, sploh pa ne z vzvodom. Predvsem pa je potrebno zavedanje, da visoka rast v enem obdobju vključuje možnost velikih padcev vrednosti v naslednjem. Brez tveganja ni donosa.

3 letni graf gibanja VEP petih balkanskih skladov slovenskih družb nakazuje na visoko nihajnost delniških skladov, ki z povprečno oceno tveganja 9 (od 10) lahko vlagateljem v prihodnjih letih  postrežejo tudi z velikim nihajom navzgor v območje pozitivne donosnosti. Graf izkazuje precejšnjo sorazmernost gibanja VEP skladov s podobno naložbeno politiko osredotočeno na eno področje. Zato je za sestavo uravnoteženega naložbenega portfelja veliko bolj kot izbira konkretnega (balkanskega) sklada pomemben odstotek portfeljske izpostavljenosti posameznem področju, v tem primeru Balkanskim trgom.

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja

Stroškovne ugodnosti nadomestile oglaševanje preteklih donosov

07.03.2011

K. Koncilja

Prevelika izpostavljenost posamezni DZU lahko privede do prekrivanja naložb v posamezne delnice

08.04.2011

K. Koncilja