V petek 15.4.2011 je družba NFD objavila preoblikovanje investicijskega družbe NFD 1 v vzajemni sklad NFD 1 delniški. Gre za zadnjo investicijsko družbo na Ljubljanski borzi, ki se bo preoblikovala v vzajemni sklad.
Naložbena politika sklada
Premoženje vzajemnega sklada NFD 1 Delniški bo pretežno usmerjeno v regije oziroma posamezne izdajatelje z nadpovprečnimi stopnjami rasti in denarnim tokom. Vzajemni sklad NFD 1 Delniški bo upravljan popolnoma aktivno. To pomeni, da bo lahko upravitelj sklada znotraj globalnih trgov iskal naložbene priložnosti in jih izkoriščal v bolj polni meri, kot če bi bil upravljan na t.i. "enhanced-indexing" način, ki je pretežni način upravljanja vzajemnih skladov.
Kot merilo uspešnosti (benchmark) sklada je izbran delniški indeks MSCI World izražen v evrih. Izbrani primerjalni indeks se bo uporabljal le kot izhodišče za presojo uspešnosti aktivnega upravljanja in ne kot osnova za sestavo oziroma omejitev tveganja portfelja. Izbira primerjalnega indeksa MSCI World temelji izključno na odločitvi, kateri indeks bi najbolje odražal pasivno naložbeno politiko sklada v odsotnosti privlačnih naložbenih idej.
Vzajemni sklad NFD 1 Delniški bo najmanj 75 % sredstev nalagal v delnice in delniške investicijske sklade, medtem ko bodo preostali delež sredstev predstavljala denarna sredstva, depoziti pri bankah, dolžniški vrednostni papirji oziroma njim sorodni investicijski skladi. Do največ 10 % sredstev bo naloženih v druge odprte investicijske sklade. Delniške naložbe ne bodo geografsko ali panožno omejene. Dolžniške naložbe pa ne bodo omejene s tipom ali boniteto izdajatelja ter vrsto ali ročnostjo dolžniškega vrednostnega papirja.
V zadnjem mesečnem poročilu iz marca 2011 je razvidno, da ima investicijska družba ID NFD 1, d. d. 89,4 odstotka sredstev razpršenih v slovenske delnice in 10,4 odstotka v denarju.
Prospekt sklada z vključenimi pravili upravljanja znan po majski skupščini
Dne 15.4.2011 objavljen prospekt na spletni strani NFD smatrajte kot informativni prospekt, saj le-ta še ni bil potrjen na skupščini delničarjev, ki bo potekala 16. maja 2011 v Grand Hotelu Union. Poleg tega morate vlagatelji vedeti, da so v prospektu navedeni najvišji vstopni in izstopni stroški, do katerih je upravičena družba za upravljanje, ki pa se v primeru večjih vplačil znižajo, in sicer po padajoči lestvici v odvisnosti od višine zneska vplačila.
Pri varčevanju v vzajemnih skladih vlagatelja se vlagatelji srečajo z neposrednimi (vstopni in izstopni stroški ter stroški prehoda) in posrednimi stroški (upravljavska provizija, provizija za skrbniške storitve in drugi stroški). Lestvice teh stroškov so objavljene v prospektu z vključenimi pravili upravljanja vzajemnega sklada, ki je vlagateljem na voljo na sedežu družbe za upravljanje in njihovih spletnih straneh.
Vstopni in izstopni stroški ter izstopna provizija
V informativnem prospektu je razvidno, da bodo vstopni stroški, do katerih bo upravičena družba za upravljanje ob enkratnem vplačilu znašali največ 3 odstotke vrednosti investicijskega kupona.
Pri aktualnem Varčevalnem načrtu NFD je provizija nekoliko drugače obračunana, in sicer v prvem letu varčevanja znaša 6 %, drugo leto 3 %, kasneje pa vstopnih stroškov več ne zaračunavajo.
Izstopni stroški, do katerih bo upravičena družba za upravljanje bodo znašali do največ 3 odstotke vrednosti investicijskega kupona.
Največkrat se tudi zgodi, da družba za upravljanje s posebnim sklepom dodatno zniža in vlagatelja v celoti ali delno oprosti plačila vstopnih in izstopnih stroškov ter stroškov prehoda med skladi oziroma podskladi predvsem z namenom povečevanja konkurenčnosti v določenem časovnem obdobju.
Kazenska izstopna provizija v 2 letnem prehodnem obdobju
V skladu z določbami 238. člena ZISDU-1 je družba za upravljanje dolžna vsem imetnikom investicijskih kuponov, ki so bili v trenutku preoblikovanja delničarji investicijske družbe in ki v prehodnem obdobju 2 let od zaračunati izstopno provizijo, ki se ne izplača družbi za upravljanje, ampak pripada vzajemnemu skladu in postane sestavni del njegovih sredstev. Izstopna provizija znaša v prvem letu po preoblikovanju 20 odstotkov, v drugem letu pa 10 odstotkov.
Stroški prehoda iz sklada v podsklad
V objavljenem prospektu sklada NFD 1 Delniški objavljen na spletni strani dne 15.4.2011 je zapisano, da bo moral vlagatelj pri prehodu iz vzajemnega sklada NFD 1 Delniški v katerikoli podsklad NFD Krovnega sklada plačati izstopne stroške v višini do največ 3 odstotke vrednosti investicijskega kupona. Poleg tega bo vlagatelj v prvem letu po preoblikovanju deležen še dodatne kazenske izstopne provizije v višini 20 odstotkov. Poleg teh dveh stroškov bo moral pri prehodu v naključno izbrani delniški podsklad NFD krovnega sklada plačati še vstopno provizijo v višini do največ 3 odstotke.
Upravljavska in skrbniška provizija
Višina provizije za upravljanje vzajemnega sklada bo znašala 2 odstotka od povprečne letne čiste vrednosti sredstev vzajemnega sklada. Zaračunala se bo ob vsakem obračunu vrednosti enote premoženja vzajemnega sklada, izplačala pa enkrat mesečno, in sicer do 15. v mesecu za pretekli mesec.
Za opravljanje skrbniških storitev bo vzajemni sklad plačal provizijo skrbniku v višini največ 0,10 odstotka od povprečne letne čiste vrednosti sredstev vzajemnega sklada, ki se bo lahko glede na obseg sredstev vzajemnega sklada tudi znižala. Provizija za skrbniške storitve se bo obračunala in plačala na enak način, za ista obdobja in v istem roku kot upravljavska provizija.
Davčna obravnava
Ker novo nastali vzajemni sklad NFD 1 Delniški ne bo takoj spadal pod NFD Krovni sklad bodo morali¹ vlagatelji do pripojitve sklada h Krovnemu skladu pri izstopu ali prehodu davčnemu uradu prijaviti davek iz naslova kapitalskih dobičkov. Tudi tisti vlagatelji, ki so kupil delnice investicijske družbe po višji ceni kot znaša trenutna vrednost investicijskega kupona, bodo napoved morali oddati, čeprav bi s prodajo oziroma prenosom ustvaril kapitalsko izgubo.
Na končno donosnost naložbe pomembno vpliva datum nakupa ID-a
Poglejmo na predpostavljenem primeru, kakšen vpliv imajo neposredni stroški na končno donosnost naložbe v primeru dveh vlagateljev, ki sta se za nakup delnic investicijske družbe NFD 1 ID odločila v različnih časovnih obdobjih. Vzemimo, da sta oba vlagatelja na Ljubljanski borzi kupila 2.000 delnic investicijske družbe NFD 1. Prvi je naročilo izvršil 17.4.2001 po ceni 0,451 evrov za delnico, drugi pa je nakup izvršil 3 leta kasneje 15.4.2004 po ceni 1,32 evra za delnico. V primeru, da se bi oba vlagatelja po preoblikovanju investicijske družbe v vzajemni sklad NFD 1 Delniški odločila bodisi za prodajo in kasneje tudi prenos teh 2.000 kupljenih točk v naključno izbrani delniški podsklad NFD krovnega sklada po ceni 0,96 evrov² bi ta transakcija zaradi različnega trenutka vstopa v naložbo in zaradi različne davčne obravnave pomembno vplivala na njuno končno donosnost naložbe.
V primeru 1 vlagatelja ugotovimo, da je začetni vložek vlagatelja znašal (2.000 * 0,451) 902 evra, v primeru vlagatelja 2 pa (2.000 * 1,32) 2.460 evrov. V kolikor se bi oba vlagatelja odločila za prodajo točk sklada NFD 1 Delniški bi iztržila (2.000 * 0,96) 1.920 evrov. V primeru prodaje točk sklada, bi obem družba za upravljanje zaračunala kazensko provizijo (1.920 evrov - 1.920 evrov/ 1,2) v višini 320 evrov in izstopno provizijo (1.920 evrov - 1.920 evrov/ 1,03) v višini 55,92 evrov. Po odbitih izstopnih stroških bi vlagatelja na račun prejela (1.920 evrov - 320 evrov - 55,92 evrov) 1.544,08 evrov. V kolikor se bi odločila še za prenos v katerikoli delniški podsklad NFD krovnega sklada pa bi morala plačati še vstopno provizijo (1.544,08 evrov – 1.544,08 evrov/1,03) v višini 44,97 evrov, kar bi pomenilo, da bi znašala njuna neto investicija (1.544,08 – 44,97) v izbrani podsklad 1.499,12 evra.
Torej, v primeru izstopa iz sklada pri tečaju 0,96 evra za investicijski kupon bi vlagatelj 1 realiziral dobiček v višini (1.544,08/902) 71,18%, za katerega pa ne bi plačal davka na kapitalski dobiček, saj je delnice investicijske družbe pridobil pred letom 2003 in bi mu pri obdavčitvi davčna uprava kot nakupni tečaj upoštevala tečaj na dan 3.1.2006, ki je znašal 1,25 EUR in ne tečaj na dan 17.4.2001. Dejansko bi vlagatelj ob prodaji realiziral kapitalsko izgubo v višini (2000 * 0,96 - 2000*1,25) 580 evrov. V primeru, da se bi odločil za prehod v katerikoli delniški podsklad pa bi znašal njegov realiziran neobdavčljiv kapitalski dobiček 66,19%. V primeru, da ne bi storil ničesar pa bi znašal njegov nerealiziran dobiček 112,86%.
Drugače bi bilo v primeru vlagatelja 2. V primeru izstopa iz sklada pri tečaju 0,96 evra za investicijski kupon bi realiziral (1.544,08/2640) 41,51% izgubo. V primeru prehoda v katerikoli delniški podsklad pa bi se njegova realizirana izguba povečala na 43,22%. V primeru, da ne bi storil ničesar bi njegova nerealizirana izguba znašala 27,27%.
Vlagateljem se svetuje držanje pozicije
Na podlagi objavljenega informativnega prospekta, ki ga morajo na skupščini delničarjev še potrditi vlagateljem ne svetujemo prodaje ali prenosa točk novo ustanovljenega vzajemnega sklada NFD 1 Delniški v kateri koli drugi podsklad NFD krovnega sklada. Razloga za takšno odločitev sta dva. Prvi kot najpomembnejši je negativen stroškovni vidik prodaje, ki pomembno vpliva na končno donosnost naložbe, drugi pa je dolgoročna privlačnost trenutne sestave portfelja novo ustanovljenega vzajemnega sklada NFD 1 Delniški ter zanimiv pristop upravljalca pri vpravljanju vzajemnega sklada z aktivno globalno naložbeno politiko.
Strinjamo se z upravljavcem in svetovalcem uprave, Dejanom Rajbarjem, ki je za Vzajemce ekskluzivno povedal, da je slovenski trg, na katerem ima vzajemni sklad NFD 1 Delniški skoraj 90% vloženih sredstev, v danem trenutku eden bolj podcenjenih na svetu. Po njegovem mnenju smo na slovenskem kapitalskem trgu priča kulminaciji strukturnih težav domače ekonomije, psihologija vlagateljev in likvidnost trga pa sta na zelo nizkem nivoju. Dejansko je samo vprašanje časa, kdaj bomo priča vstopu tujega kapitala (sem lahko štejemo nenazadnje tudi MDS), ki bo na domačem trgu kapitala zagotovo povzročil obrat trenda.
