Evropski poslanci so v ponedeljek v Strasbourgu začeli niz zaslišanj o delu trojke mednarodnih posojilodajalcev. Prvi je bil na vrsti evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn, ki je v bran pred kritikami trojke opozoril, da so politične turbulence, predvsem v Grčiji in Italiji v letih 2011 in 2012, precej otežile premagovanje krize.
Programi pomoči Grčiji, Irski, Portugalski in Cipru niso pomenili začetka krize, ampak začetek njenega reševanja, je izpostavil Rehn. Trojka je po njegovih besedah zaživela v dramatičnih okoliščinah ter pod skrajnimi političnimi in časovnimi pritiski.
Španija in Slovenija dokaz, da se je mogoče izogniti programu pomoči
V okviru programov pomoči so bile sprejete težke in boleče odločitve, a več solidarnosti gre lahko le z roko v roki z več odgovornosti. Pogojevanja nihče ne diktira, o njem se je trojka dogovorila s državo, ki je lastnica programa, je komisar pojasnil temeljno načelo reševanja.
Kako pomembno je odgovorno izvajanje reform, je Rehn sicer ponazoril tudi s primerom Španije in Slovenije, ki sta po njegovih navedbah dokaz, da se je z odločno zavezanostjo reformam mogoče izogniti programu pomoči, kakršen je bil potreben za prej omenjene štiri države.
Niz zaslišanj predstavnikov trojke o njihovem delu
Razprava z Rehnom je bila prva v nizu zaslišanj predstavnikov trojke mednarodnih posojilodajalcev - Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) - o njihovem delu v primerih Grčije, Irske, Portugalske in Cipra.
Danes bo zaslišan Jean-Claude Trichet, bivši predsednik ECB, ki mu očitajo prekoračitev pooblastil, ko je irski, italijanski in španski vladi poslal tajna pisma z zahtevami po reformah, v sredo pa še šef evropskega reševalnega mehanizma ESM Klaus Regling.
Poročevalca o delu trojke sta Othmar Karas, Avstrijec iz vrst desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP), in Liem Hoang Ngoc, Francoz iz vrst evropskih socialistov, ki sta vsem trem institucijam trojke poslala tudi pisni vprašalnik.
O prispevku malih varčevalcev k reševanju bank
Hoang Ngoc je Rehna vprašal, zakaj ni komisija marca ubranila evropskega acquisa na spornem sestanku, na katerem so se dogovorili o prispevku malih varčevalcev k reševanju bank, čeprav so denarne vloge do 100.000 evrov po evropski zakonodaji zavarovane. Ta dogovor sicer nato ni obveljal.
Komisar je odgovoril, da se je komisija v pogajanjih o ciprskem programu zavzemala za "mehkejši pristop". A obenem je opozoril, da je bilo že novembra 2011 jasno, da bo Ciper potreboval program, pa se je Nikozija odločila za ruski "doping". Če bi ciprske oblasti ukrepale prej, posledice ne bi bile tako dramatične, je prepričan Rehn.
O netočnih gospodarskih napovedih v primeru Grčije
Veliko evropskih poslancev, v glavnem članov odbora za gospodarske in denarne zadeve, je komisarju očitalo netočne gospodarske napovedi v primeru Grčije, na kar je Rehn odgovoril, da ima ekonometrija pač svoje omejitve, ki so močno odvisne tudi od političnih dejavnikov.
Ko govorimo o zgodovini premagovanja krize v območju evra, je treba upoštevati tudi "nesrečne politične turbulence", predvsem v Grčiji in Italiji v letih 2011 in 2012, ki so močno otežile točnost gospodarskih napovedi, je poudaril komisar.
Ob tem je Rehn tudi opozoril, da evropski statistični urad Eurostat na začetku ni vedel, kakšno je dejansko stanje grških javnih financ, ker članice leta 2005 niso podprle predloga komisije o tem, da bi dobil revizorske pristojnosti. To so nato sicer storile.
Na očitek o prvotnem zavračanju potrebe po odpisu grškega dolga, ki se je po dolgotrajnem obotavljanju nato zgodil, pa je Rehn med drugim odvrnil, da je prestrukturiranje dolga kot devalvacija - o njej javno ne govoriš, temveč to preprosto storiš.
V četrtek o prvih sklepih v okviru preiskave dela trojke
V četrtek bo parlamentarni odbor prvič razpravljal o prvih sklepih v okviru preiskave dela trojke, nato pa bo parlamentarna delegacija obiskala Irsko in Grčijo, medtem ko je na obisku na Cipru in Portugalskem že bila.
