Grčija je danes nadaljevala pogovore s predstavniki trojke mednarodnih posojilodajalcev, ki bodo ocenili njeno dosedanje delo na področju sprejemanja reform, od tega pa bo odvisna tudi usoda pomoči državi. Mnenja se znova krešejo glede višine javnofinančnega primanjkljaja za leto 2014, saj se ocene trojke in Grčije močno razlikujejo.
S predstavniki trojke, ki so se danes vrnili v Atene, se je že srečal grški finančni minister Janis Sturnaras, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Odprta ostajajo nekatera ključna vprašanja
Grčija mora do januarja, ko bo prevzela predsedovanje EU, s trojko mednarodnih posojilodajalcev skleniti dogovor o reformah, ki so pogoj za prejetje naslednje tranše mednarodne finančne pomoči. Mednarodni upniki ocenjujejo, da bo vrzel v grških javnih financah prihodnje leto znašala 1,5 milijarde evrov, v Atenah pa vztrajajo, da ne bo presegla 500 milijonov evrov.
Odprta ostajajo tudi nekatera druga vprašanja, kot je uvedba davka na nepremičnine, odpuščanje v javnem sektorju in prepočasna privatizacija.
Stopnja brezposelnosti v Grčiji je sicer septembra narasla na 27,4 odstotka, medtem ko je bila mesec pred tem stopnja brezposelnosti 27,3-odstotna. Brez dela je bilo tako septembra v Grčiji 1,38 milijona ljudi.
Trojka vsako četrtletje preveri izvajanje ukrepov
Predstavniki trojke vsako četrtletje obiščejo Grčijo in presodijo, ali je država storila dovolj, da prejme naslednjo tranšo pomoči. Skupaj je trojka Grčiji doslej odobrila dva programa pomoči; najprej 110 milijard evrov, nato pa še 130 milijard evrov in delni odpis dolga v višini prek 100 milijard evrov. Atene so se v zameno za posojila zavezale k ostremu varčevanju.
