Z vstopom v območje evra se je Slovenija odpovedala lastni denarni politiki. V zameno pa smo vstopili v sooblikovanje denarne politike prek evropske centralne banke. S tem se je izboljšala mednarodna finančna prepoznavnost slovenskih finančnih inštitucij v Evropi, hkrati pa so se pocenili viri financiranja pred nastopom finančne krize leta 2008.
Kreditni krč omejil vire financiranja
Hitra kreditna rast bank v času debelih krav je v Slovenijo za kratek čas pripeljala »ameriške sanje«. A številne napačne poslovne odločitve so prelahko odobrene kredite počasi spreminjale v slabe naložbe. Te pa so trenutno predmet ugibanja, kakšna je zdaj potreba po dokapitalizaciji bank.
Z nastopom globalnega kreditnega krča se je tudi dostop slovenskih bank do poceni vira financiranja hitro začel zapirati. Tako so morale začeti postopoma odplačevati sposojen denar iz »dobrih« časov. V prvi fazi so denar za poplačilo dobile v obliki depozitov države, ki se je v svojem imenu precej poceni zadolževala na mednarodnem trgu. To je bilo seveda mogoče le do točke, ko je bila Slovenija primerljiva še z drugimi državami srednje Evrope. Druge vire pa so banke dobile v obliki izjemno visokih depozitnih obrestnih mer in poceni denarja Evropske centralne banke (ECB). Vzrok za tako visoke obresti za depozite tiči v lastnikih, ki bank niso dovolj hitro ustrezno dokapitalizirali. Status mirovanja je vodil v boj za vire.
Problem, ki se je pojavil v Sloveniji, se imenuje fragmentacija
Iz zgoraj opisanih razmer lahko ugotovimo, da smo se v Sloveniji kljub enotni evropski denarni politiki ponovno samo omejili. Seveda pa še zdaleč nismo bili sami. ECB temu problemu pravi »fragmentacija«, omejevanje bank na delovanje znotraj lastne države pa označuje s pomenljivim terminom »bančna balkanizacija«. To pa je vodilo k vprašanju enotnosti evra.
Večino dvomov je poleti leta 2012 odpravil guverner Evropske centralne banke Mario Draghi, ki je napovedal, da bo naredil vse, kar je treba, za ohranitev skupne denarne politike. Z drugimi besedami, zavzel se je za odpravo fragmentacije med državami. Želi namreč, da je ECB glavni v mestu.
Zdrave banke bodo v prihodnje znižale depozitne obrestne mere
Za učinkovito vodenje svojega poslanstva pa ECB potrebuje zdrav in kredibilen bančni sektor na eni strani ter varčne in kredibilne države na drugi strani. V tem duhu je nadaljnji razvoj Slovenije precej predvidljiv. Slovenija bo preprosto morala oživiti svoje speče banke, jih racionalizirati in dokapitalizirati ter na koncu verjetno odprodati. Na drugi strani pa bo treba državni proračun oklestiti tudi na odhodkovni strani. Seveda bo vsako zavlačevanje državo drago stalo, saj je palica že predvidena.
Kaj to pomeni za ceno denarja? Zdrave banke bodo v prihodnje znižale depozitne obrestne mere na raven euriborja (12-mesečni se giblje okoli 0,55 odstotka). Tudi državi se obeta pocenitev zadolževanja ob razrešitvi bančnega problema. Za varčevalce v depozite pa to ni tako spodbudna novica, zato je modro pomisliti na alternative in prihranke naložiti v kakšno drugo varno zavetje.
