Vlada se je v tem tednu seznanila s potekom prodaj 16 družb, kjer je že maja sprejela sklep o prodaji. Od takrat se, če smo pošteni, formalno veliko ni premaknilo.
Potekala so edino pogajanja o prodaji domžalskega premaznega podjetja Helios, ki pa formalno še vedno niso končana. Dodatno je bila na seznam uvrščena še Letrika. V zadnjem času pa smo lahko priče ukrepom, kjer bi vlada rada Bruslju »dokazala«, da z ukrepi za stabilizacijo javnih financ misli resno.
Za EU ne bo dovolj začetek pogajanj, ampak predvsem zaključeni posli
Tako je nadzorni svet Soda že dal soglasje k prodaji Heliosa. Vlada je morda le spregledala, da je vrag vzel šalo in da za EU ne bo dovolj začetek pogajanj, ampak predvsem zaključeni posli in dodatni evri v državni blagajni. Vsekakor se scenarij prodaje Telekoma iz leta 2008 ne bo smel ponoviti, ko smo se tik pred zdajci odpovedali ponudbi islandskega Skiptija v višini 400 evrov za delnico. Danes je tečaj za skoraj 300 evrov nižji.
Težave pri prodaji Heliosa
Zanimiv bo tudi razplet pri Heliosu, kjer je septembra odjeknila informacija v zvezi s srbskim nepremičninskim poslom še iz časov Belinke. Helios je v tem poslu dokaj nerazumno prevzel nase vsa tveganja realizacije tega projekta, predvsem pa bode v oči dejstvo, da ne gre za njegovo osnovno dejavnost, ampak za gradnjo nepremičnin v Srbiji. Kupec, ki je ostal v igri za nakup domžalskega podjetja, je seveda zastrigel z ušesi in močno spustil ceno. Neuradno se govori o nezavezujoči ponudbi v višini 600 evrov za delnico, ki pa je bila znižana na 520 evrov. Razlika je torej 80 evrov za delnico, ki ob predpostavki, da novi kupec pridobi več kot 90-odstotni delež v podjetju, znaša ravno tistih spornih 20 milijonov evrov. Tako bo očitno tveganje realizacije projekta v celoti preneseno na obstoječe lastnike Heliosa, med katerimi so seveda tudi mali delničarji.
Panasonic vplačal 10 milijonov evrov v Gorenje
Zanimivo bo tudi dogajanje okoli predvidene dokapitalizacije Gorenja – pred dnevi je japonski Panasonic že vplačal 10 milijonov evrov. Gorenje čakata še dve dokapitalizaciji, in sicer ena v višini 10 milijonov evrov, kjer bodo obstoječi posojilodajalci konvertirali svoj dolg v kapital. Veliko bolj bo zanimiva druga dokapitalizacija v višini 45 milijonov evrov, kjer bodo sodelovali obstoječi delničarji, javnost in zaposleni. Uspeh bo v veliki meri odvisen tudi od borzne cene, ki je v tem trenutku neugodna za Gorenje, saj se z delnico trguje na nižjih nivojih od dokapitalizacijske v višini 4,31 evra. Zanimiva pa bo predvsem odločitev Kada, ki si po eni strani seveda ne želi razvodenitve svojega deleža v Gorenju, po drugi strani pa bi z vplačilom novih delnic dali spet negativen signal Bruslju glede nameravanega izstopa države iz gospodarstva.
