Tudi v Sloveniji se je začel razpletati gordijski vozel bančnih težav, ki že nekaj let hromijo državo. Banka Slovenije se je v petek v sodelovanju z Vlado Republike Slovenije odločila, da bosta Probanka in Factor banka postopoma prenehali obstajati.
Z vidika vseh varčevalcev in lastnikov nadrejenih obveznic pri obeh bankah je to zagotovo ena najboljših rešitev. Banki namreč že dolgo neuspešno zbirata kapital, da bi zagotovili ustrezno kapitalsko ustreznost Banke Slovenije. S tem ukrepom je Republika Slovenija prevzela obveznosti obeh bank z garancijo 490 milijonov Probanki in 540 milijonov Factor banki. Tako bo Republika Slovenija nosila vso izgubo ob morebitni potrebi po dodatnem odpisu slabih terjatev v bankah. S tem sta se banki izognili stečaju in aktivaciji jamstvene sheme, ki pa bi pomenila jamčenje za depozite do 100.000 evrov za fizične in manjše pravne osebe. Uporabili pa so metodologijo, ki smo jo predstavili v članku letos julija: enaka pravila za vse, a kdo bo glavni sodnik.
Nevarnosti za varčevalce ni
Da pa bi preprečili tako imenovani beg na banke, izdana garancija države centralni banki omogoča, da vstopi v mehanizem ELA (emergency lending assistance). To pomeni, da bo Evropska centralna banka z neomejenimi količinami denarja podpirala banki. Glede na izkušnje na Irskem, Cipru in Grčiji je strah pred izgubo denarja povsem odveč.
Več kredibilnosti, nižje obrestne mere
Ukrep pa bo imel verjetno več različnih posledic. Z odstranitvijo omenjenih bank bo slovenski bančni sistem pridobil na kredibilnosti. To z drugimi besedami pomeni, da se bodo sedaj obrestne mere začele hitreje približevati evropskemu povprečju, ki ga merimo z euriborjem. Torej lahko pričakujemo izrazito nižje obrestne mere. Obe banki sta že dolgo časa ponujali daleč najprivlačnejše depozitne obrestne mere. Seveda pa je treba dodati, da bo v primeru ohranitve visokih obrestnih mer pri nekaterih bankah to pomenilo možnost podobnih težav kot pri prej omenjenih bankah.
Zakaj je Banka Slovenije tako dolgo čakala s tem ukrepom?
Dobro je, da je finančna panoga nadzorovana. Tako bo nadzorovana likvidacija še vedno ohranila del sredstev. Preprečila pa je, da se slabe poslovne prakse ne nadaljujejo, kot smo lahko videli v nekaterih večjih bankrotih slovenskih gradbenih podjetij. Sledi vprašanje, zakaj je Banka Slovenije tako dolgo čakala s tem ukrepom? Če upoštevamo napoved ministra za finance Čuferja, bo potrebnega okoli 400 milijonov evrov dodatnega kapitala za obe banki. Drugače povedano, skoraj polovica odobrenih kreditov je bila slabih. Omenjeno je že stvar za pravnike in zgodovinopisce. Glavno pa je, da smo končno dvignili glavo iz peska.
