Evropa je doslej precej nezainteresirano in predvsem neuspešno nastopila proti visoki brezposelnosti mladih. Med mladimi jih tako kar četrtina ne najde zaposlitve, kar bo spremenil »new deal«, ki ga kujeta Francija in Nemčija.
Po več mesecih in celo letih nemočnega spremljanja stalnega poslabševanja podatkov o stopnjah brezposelnosti zlasti med mladimi, so se voditelji EU končno odločili za ukrepanje. »New deal«, ki naj bi začel delovati s polno paro že v začetku prihodnjega leta, je usmerjen k iskanju delovnih mest, predvsem za mlade. Predsednik evropskega sveta Herman Van Rompuy je včeraj ob tem obljubil, da bo borba proti brezposelnosti na samem vrhu seznama perečih tem na junijskem vrhu EU. Pri čemer bi moralo biti logično vprašanje, zakaj ni bila tam že v preteklosti. Brezplodno iskanje službe ja namreč številne mlade napotilo k iskanju sreče zunaj meja EU, preostalim pa je močno zamajalo zaupanje v evropske voditelje in celotni evropski projekt.
EU tokrat hitra in učinkovita?
Neučinkovitost in zapoznele reakcije sta že pregovorni lastnosti voditeljev EU, ki so se v borbi za delovna mesta odločili tokrat najprej za večjo časovno učinkovitost. Evropska investicijska banka (EIB) naj bi v obdobju do leta 2020 podjetjem omogočila tudi do 70 milijard evrov poceni posojil, s čimer jih bo spodbujala k zaposlovanju mladih. Pri tem je ena prvih zavez voditeljev EU, da bodo razpoložljiva sredstva porabljena hitro in učinkovito. Medtem ko bodo sredstev deležne predvsem države, kjer je brezposelnost med mladimi višja od 25 odstotkov. V to kategorijo se sicer uvršča dobršen del Evrope, a gre vseeno pričakovati več pomoči državam, kjer je stanje na trgu dela najbolj kritično, kot to velja denimo za Španijo in Grčijo. Brezposelnost v starostni skupini od 15 do 24 let je v Španiji že več kot 57-odstotna, v Grčiji pa več kot 60-odstotna. V Sloveniji je brezposelnih dobrih 24 odstotkov mladih.
Pomemben steber ukrepov za borbo proti brezposelnosti je tudi varnostna mreža, namenjena mladim, ki so zaključili šolanje, a še nimajo službe. V samo štirih mesecih naj bi jim različni programi pomagali do službe ali vsaj dodatne izobrazbe, usposabljanja, vajeništva oziroma pripravništva. Ideja na papirju sicer lepo zgleda, njena implementacija pa bo verjetno precej zahtevna. Nekoliko lažje bo zagotovo pri razširitvi programa študentskih izmenjav Erasmus, ki bi vključeval še večje število študentov. Snovalci »new deala« se zavzemajo, da bi imel vsak mlajši Evropejec, ne glede na poprejšnjo izobrazbo, možnost študirati v kakšni izmed drugih držav EU.
Porušila se je logika prehajanja na trg dela
Francoski predsednik François Hollande ob tem ni nagovoril le mladih, temveč tudi starejše na trgu dela, ki jih je spomnil, da so imeli sami več priložnosti. »Povojni generaciji je Evropa dala podporo, ko je bila ta potrebna, in upanje, za katerega smo bili lahko hvaležni,« so bile čustvene besede Hollanda, ki želi dati današnji mladini prav takšno upanje. Upanje, da je po izobraževanju mogoče najti službo, da je uspeh v življenju na dosegu roke.
Vendar je realnost danes precej drugačna, ne samo v Evropi, tudi v Sloveniji, kjer imajo mladi nemalo težav pri prehodu na trg dela. Po besedah Petra Debeljaka, direktorja urada za mladino, se je med globalizacijo in v krizi porušila logika prehajanja na trg dela. Mladi so zato pri nas kar nekoliko izgubljeni. »Zaposlovanje ima za mladega posameznika širši pomen od zgolj ekonomskega, saj je vstopnica v svet odraslosti in ima s tem dvojno dimenzijo. Na ravni posameznika pomeni osamosvajanje in integracijo v družbo, na družbeni ravni pa vključitev v aktivnega 'davkoplačevalca',« je pojasnil Debeljak in opozoril, da je treba zamenjati obstoječo doktrino. Ni namreč mogoče slediti le tezi, da je »krivec« za trende izključno dejstvo, da nimamo dovolj dobro razvite povezave med sistemom izobraževanja in trgom dela, da so mladi nekompetentni in da ne želijo sprejemati nižje kvalificiranih del. Raziskave te teze ne potrjujejo in očitno imamo problem že pri diagnozi naših težav. »Problem je prej v (ne)izenačitvi pogojev na trgu dela,« je poudaril Debeljak in nadaljeval, da mladi nimajo problemov s kompetentnostjo in fleksibilnostjo. Družbe, ki so to uspele dojeti, danes s tem nimajo težav. »Kazanje s prstom na mlade po vsem, kar danes vemo, ne drži vode. Kazanje s prstom na mlade je kazanje s tremi prsti nase,« je opozoril Debeljak.
