Svetovna gospodarska slika se v zadnjem desetletju pospešeno spreminja. Na pohodu je prestrukturiranje globalne ekonomije. Nastajajo novi centri ekonomske moči in povpraševanja po dobrinah.
Poleg Zahodne Evrope, Združenih držav Amerike, Japonske in še nekaterih visoko razvitih držav so iz desetletja v desetletje pomembnejše države Azije, Latinske Amerike, Vzhodne Evrope in Afrike. Če primerjamo kupno moč na prebivalca ob upoštevanju bruto domačega proizvoda (BDP) na prebivalca po pariteti kupne moči na Zahodu in državah v razvoju, vidimo da je Zahod v povprečju pet do desetkrat bogatejši. Kitajska, Indija, Brazilija, Rusija, Indonezija in ostale razvijajoče se države pa imajo za dolgoročen cilj, da se v naslednjih desetletjih njihov standard čim bolj približa zahodnemu.
Število prebivalcev
Domače povpraševanje predstavlja enega ključnih dejavnikov gospodarske rasti posameznega gospodarstva. Če poenostavimo, brez realnega povpraševanja (ki dolgoročno ni vezano samo na zadolževanje) po dobrinah gospodarske rasti ni. Tako v Aziji kot Latinski Ameriki, Vzhodni Evropi in tudi Afriki obstaja velik potencial rasti, razlogov zanj pa je več. Prvi je v številu prebivalstva. V razvitih državah Zahoda ozi-roma skupini G7 živi nekaj manj kot milijarda ljudi, medtem ko jih krepkih pet milijard živi v hitro razvijajočih se gospodarstvih in v tako imenovanih »mejnih« državah, ki so v povprečju na še nekoliko nižji stopnji gospodarske, politične ali kapitalske razvitosti od razvijajočih. Drugi razlog je povprečna starost prebivalstva, ki je na trgih v razvoju v povprečju bistveno manjša kot v visoko razvitih državah. V Evropi je povprečna starost okrog 40 let, v Latinski Ameriki okrog 30, medtem ko je v nekaterih Azijskih državah še nekoliko nižja.
Pospešen proces globalizacije
Zaradi moderne informacijske infrastrukture, ki omogoča izjemno hiter prenos informacij širom sveta, se dandanes proces globalizacije odvija hitreje kot kadarkoli prej. Azijska in ostala gospodarstva v razvoju se lahko zaradi hitrejše in enostavnejše dostopnosti do tehnologije, v kombinaciji z ostalimi prednostmi v povprečju razvijajo hitreje. Smiselno je upoštevati tudi disciplinirano dolgoročno načrtovanje, ki ga vse od leta 1978 zelo uspešno izvajajo na Kitajskem. Po dobrih treh desetletjih v povprečju skoraj deset odstotne realne gospodarske rasti, je Kitajska postala druga največja ekonomija na svetu. Če je bila Kitajska še pred manj kot desetimi leti znana predvsem po poceni delovni sili, je ta zgodba danes precej drugačna. Kitajska namreč vedno bolj postavlja vodilne smernice prihodnjega razvoja svetovne ekonomije.
Kriza in zadolženost
Dodatno privlačnost pa so razvijajoči trgi dobili z nastopom nedavne finančne krize in njenih posledic za zahodnega potrošnika. Domača potrošnja na razvitem Zahodu predstavlja približno sedemdeset odstotkov BDP-ja. Povprečen Američan je pred krizo leta 2007 svojo potrošnjo v veliki meri financiral s potrošniškimi krediti, kar jim je v povprečju omogočalo, da so dejansko trošili več kot so zaslužili. Na Kitajskem je zgodba z vidika potrošnika nekoliko drugačna. Rast potrošnje in posledično gospodarstva je bolj zdrava in v povprečju precej manj odvisna od zadolževanja domačega potrošnika. Močna rast povpraševanja je predvsem posledica več desetletne močne gospodarske rasti, ki povprečnemu prebivalcu postopno prinaša vedno višjo in stabilno kupno moč. Robustna gospodarska rast prinaša višje dobičke podjetij, ki se nato odražajo v višjem dohodku prebivalstva. V zadnjem letu se je povprečen realni dohodek kitajskega zaposlenega povečal za petnajst odstotkov. V letu 2009 je bilo prvič v zgodovini na Kitajskem prodanih več avtomobilov kot v ZDA. Kitajski potrošni aparat se je zagnal, kar dokazuje v zadnjem času v povprečju skoraj milijonska mesečna prodaja novih osebnih avtomobilov. Vendar ne pozabimo, da se je vzpon srednjega sloja tako Kitajske kot ostalih držav v razvoju šele dobro začel.
Pričakovanja
Ugodna demografska slika, relativno poceni delovna sila, ogromne zaloge surovin, visoke devizne rezerve in ne pozabimo, da danes živimo v globalnem svetu, ki omogoča izjemno hiter prenos in dostopnost najrazličnejših oblik tehnologij širom sveta, daje trgom v razvoju ogromen potencial za nadaljevanje dolgoročne nadpov-prečno visoke gospodarske rasti. Investicijska banka Goldman Sachs napoveduje, da bosta tako kitajsko kot indijsko gospodarstvo po letu 2040 še vedno rasli v povprečju hitreje od ameriškega in evropskega. Kitajska naj bi leta 2027 po velikosti postala največje gospodarstvo na svetu, medtem ko naj bi Indija leta 2050 dosegla devetdeset odstotkov ameriškega.
Struktura svetovne tržne kapitalizacije v letu 2010 in 2030
Tržna kapitalizacija prikazuje velikost delniškega kapitalskega trga (število delnic, ki kotirajo na borzi pomnoženo z vrednostjo delnic). Na grafikonu je videti, kakšna je tržna kapitalizacija danes in kakšna naj bi bila čez 20 let, ko bodo trgi v razvoju po tržni kapitalizaciji postali večji od razvitih trgov. Trgi v razvoju in razviti trgi predstavljajo svet kot celoto; Kitajska, ZDA in BRIC pa prikazujejo pomen posameznih ekonomij znotraj sveta kot celote. Vir: Goldman Sachs.
