Trenutna tretja faza krize je psihološko najbolj zahtevna. Kot je v pogovoru za Večer ocenil finančni minister Franc Križanič, je vsekakor bolj zahtevna od prvih dveh faz, ko je vlada začela izvajati ukrepe za razvojni preobrat s programskim proračunom in dosegla premik, na katerega je resnično ponosen.
»Ta faza krize je psihološko najbolj zahtevna«
Zasebni del gospodarstva že narašča, izvozno povpraševanje tudi, oboje bo slej ko prej prineslo tudi rast investicijskega in osebnega povpraševanja ter izboljšanje zaposlenosti, kar bo budilo pričakovanja. "Zato pravim, da je psihološko najbolj zahtevna," je mnenje o zahtevnosti tretje faze krize pojasnil Križanič.
Problem te krize je, da je bila pretežno psihološka in je izvirala iz strahu, je nadaljeval. Ta strah je bil po njegovih besedah tudi vzrok, da navadni ljudje enostavno niso trošili, profesionalci pa niso posojali denarja. Končen učinek je bil seveda padec povpraševanja, zaposlenosti in dohodkov, je sklenil in dodal, da je v narodih, ki jih je preveval optimizem, ta veliko prispeval k temu, da so krizo zelo hitro tudi odpravili.
Na vprašanje, ali je najhujše delo zanj kot finančnega ministra že za njim, je Križanič odgovoril, da se psihološko najzahtevnejši del posla, varčevanje, dogaja zdaj. Varčevanje pač terja manjšo rast dohodkov od pričakovane in to je zahtevno, še zlasti, ker se odpira prostor za vsakršne demagogije.
Križanič je zagotovil, da so naše banke varne
Križanič je zagotovil, da so naše banke varne. "Ljudem zdaj v celoti jamčimo za njihovih skoraj 15 milijard evrov prihrankov in tudi po novem letu se ne bo nič spremenilo, saj je večina prihrankov, ki jih imajo Slovenci v bankah, manjša od 100.000 evrov," je povedal o znižanju državnega jamstva na bančne vloge z zdajšnje neomejene vsote na 100.000 evrov s 1. januarjem 2011.
Kritike zaradi izjemno hitre rasti plač v javnem sektorju
Od finančnih ministrov držav območja evra, s katerimi se srečuje v Bruslju, Križanič sliši očitke na nekatere nesrečne okoliščine iz obdobja prejšnje vlade, zlasti zaradi izjemno hitre rasti plač v javnem sektorju in posledično padca konkurenčnosti gospodarstva. "Pravijo nam, da moramo te razmere obvladati, če hočemo ostati malo, izvozno uspešno gospodarstvo," je povedal.
Vlada bo verjetno sledila predlogu predsednika fiskalnega sveta vlade Marjana Senjurja o zvišanju dohodnine za najbogatejše. Za odgovor, kaj narediti, pa je še prezgodaj, je opozoril.
Ob tem je spomnil na znižanje davčnih stopenj leta 2006, ki je dolgoročno znižalo javnofinančne prihodke na raven, ki terja tudi krepko znižanje odhodkov. Sredi leta 2011 bomo videli, ali smo z varčevanjem dosegli dovolj, če ne, bo treba s celovito davčno reformo doseči, da bomo prihodke vrnili na normalno raven, je napovedal.
Dotaknil se je tudi načrtovanega davka na nepremičnine
Glede načrtovanega davka na nepremičnine pa je dejal, da z njim čakajo, dokler se ne razreši vprašanje realnosti ocen vrednosti nepremičnin, ki jo je pripravila geodetska uprava. Sicer pa je zakon nomotehnično že dokaj dodelan, ob čemer je Križanič povedal, da so ga koalicijski poslanci predelali tako, da ima bistveno višjo davčno stopnjo od sprva predlagane in izjemno veliko olajšav.
